Davčni organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožnici DDV, ki jo je izdal v postopku DIN, ki ga je začel po tem, ko je bil pri tožnici že začet postopek stečaja. S tem je z izpodbijano odločbo dosegel plačilo z izpodbijano odločbo odmerjenega DDV. Navedeno (celotno) plačilo je tako davčni organ dosegel mimo pravil, ki veljajo za stečajni postopek, v katerem se vsi upniki obravnavajo enakopravno.
Iz 227. člena ZFPPIPP izhaja, da lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. V 296. členu ZFPPIPP je določeno, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. V zadevi ni sporno, da davčni organ terjatve iz naslova plačila...
|
Prva tožeča stranka s tožbo izpodbija tako prvostopenjsko kot pritožbeno odločbo. V upravnem sporu se v skladu z 2. členom Zakona ZUS-1 odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Ker je izpodbijani sklep (točka II v celoti in IV. točka - v delu, ki se nanaša na prvo tožečo stranko) z drugostopenjsko odločbo odpravljen, prvi tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe zoper navedeni točki izpodbijanega sklepa, ker si s tem ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja ter ne izpolnjuje procesne predpostavke za vložitev tožbe.
O tem, ali bo davčni organ drugi tožnici vrnil zahtevani presežek DDV, ob ugotovljenem dejstvu, ki izhaja iz davčnih evidenc, da ima druga tožnica zapadle davčne obveznosti, da je o vračilu presežka DDV v primeru, kot je obravnavani, ko se tožnica ne strinja z obvestilom o pobotu, je nedvomno potrebno odločiti z upravno odločbo. V primeru, kot je obravnavani,...
|
Seznam sredstev družbe A. še ne izkazuje njihovega najetja, in zatrjevanega najema plaže in osnovnih sredstev družbe A. s strani tožeče stranke tudi ne izkazujeta predloženi pogodbi, saj se prva nanaša na najem plaže s strani družbe A. in ne tožnice, druga pa na izvajanje tečajev vodnih športov, pri čemer je družba A. naročnik in ne izvajalec. To pa pomeni, da je na mestu pravni zaključek, da zadevni računi kot neverodostojne listine niso ustrezna podlaga za knjiženje davčno priznanih odhodkov.
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Finančna uprava RS (v nadaljevanju: FURS) je v mesecu juliju 2022 pobrala neto 1.673,9 milijonov evrov prihodkov, kar je za 167,2 milijonov evrov oz. za 11,1 % več kot v juliju 2021 in za 275,8 milijonov evrov oz. za 19,7 % več kot v juliju 2020. V obdobju januar – julij 2022 je FURS pobrala neto 12.181,6 milijonov evrov prihodkov, kar je za 1.332,6 milijonov evrov oz. za 12,3 % več kot v enakem obdobju lani in za 3.285,7 milijonov evrov oz. za 36,9 % več kot v obdobju januar – julij 2020. Pridržujemo si pravico do popravka podatkov. Poročilo o prihodkih Finančne uprave RS 2022
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Zahtevek za izdajo/spremembo/razveljavitev dovoljenja za status pooblaščenega izdajatelja, ki dokaže carinski status unijskega blaga, je od 22. 8. 2022 mogoče vložiti le preko evropskega sistema carinskih odločb (CSD) – portala za gospodarske subjekte (TP) in ne več z vložitvijo obrazca pri Finančnem uradu Celje. Navodilo za prijavo v evropski sistem carinskih odločb – CD in Navodilo za uporabo portala TP za področje carinskih dovoljenj – TP CDS, sta na voljo na spletni strani eCarina.
|
Nov dokaz, ki je pogoj za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP, je samo tak dokaz, ki je obstajal že v prejšnjem postopku, vendar se ni mogel uporabiti, zato nov dokaz pojmovno ne more nastati po končanem prejšnjem postopku. Tako ne more biti nov dokaz popravljena bilanca stanja, ki je bila izdelana na podlagi istih računovodskih dejstev kot bilanca stanja, ki je bila upoštevana že v prejšnjem postopku, saj gre samo za drugačno računovodsko obdelavo istih dejstev oziroma drugačno uporabo istih pravil stroke.
|
Po presoji sodišča seznam izvršilnih naslovov v konkretnem primeru nima atributov odločbe niti ni bil tožeči stranki izdan v upravnem postopku. Zadevni seznam kot izvršilni naslov namreč ne glasi na tožnico, glasijo pa se nanjo posamezni izvršilni naslovi.
|
Sodišče ne ugotavlja, da bi bil zaradi samih razlik v omenjenih zneskih tožnik oškodovan oz. da bi bilo dejansko stanje narobe ocenjeno. Sodna presoja o tem je bila možna že brez izvajanja kakršnihkoli dokazov, tj. s samim branjem obeh izpodbijanih sklepov, saj le-ta v kombinaciji tudi z razlogi obeh drugostopenjskih odločb vsebujeta vsa pojasnila in utemeljitve o spornih zneskih. Bolj konkretnih navedb (denimo v čem točno naj bi bili ti zneski nepravilni, koliko naj bi potemtakem znašali pravilni zneski, itd.) pa tožba ne vsebuje.
|
Obrazložitve zavrnitve 100% povečanja urnine, kot jo je podala tožena stranka v izpodbijanem aktu, sodišče ne more preizkusiti in gre za bistveno kršitev določb postopka. Sodišče iz obrazložitve izpodbijanega akta niti v povezavi z odgovorom na tožbo, kjer se tožena stranka sklicuje na ustaljeno sodno prakso, ki pa jo ne navede, ne more razbrati, kje v predpisih je pravna podlaga za stališče, da navedeno povečanje ne velja za časovno ovrednotene nagrade, kot je urnina na naroku za glavno obravnavo.
|
Vrhovno sodišče RS je že večkrat izpostavilo, da posamezen pravni posel ne more biti opredeljen kot navidezen in hkrati kot posel, s katerim se doseže zaobid, pri tem pa je tudi že večkrat svoji sodni praksi razmejilo navedena pojma in pojasnilo bistvene razlike med njima. Glede na navedeno sodišče pritrjuje tudi tožbenemu razlogu, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti, ker davčni organ po eni strani ugotavlja, da je imel tožnik težnjo, nakazovati A. A. sredstva, ki niso bila obdavčena, da je imel A. A. interes pridobiti neobdavčen dohodek in da je neobdavčeno prejel sredstva, ki jih je ustvaril tožnik z opravljanjem svoje dejavnosti.
|