Ni pošteno tudi (primeroma in tudi), da:

1. nekdo (npr. oseba A) plačuje zgolj 4% stopnjo davka, drugi (oseba B) pa 38% in to za ENAKE VRSTE DOHODKA (razgradnja sintetičnosti obdavčitve…..). Navedeno dokazuje kršitev načela enakosti pred zakonom, težava pa je, da obdavčujemo »STATUS« (normiranec, kmet….) in ne DOHODKA! Potrebno bi bilo obdavčevati dohodke v enem zakonu (po vzoru Avstrije) in ne v dveh (Zdoh-2 in ZDDPO-2), kar avtomatično povzroča t.i. neenakost.
2. FURS izvaja, celo znotraj istega davčnega urada, zakonodajo nekonsistentno. Nimamo ustreznih meril za selekcijo za nadzor, nimamo ustreznih meril in standardov v primerih poglabljanja inšpekcijskih nadzorov (nimamo meril, kdaj je to dopustno….) itd.
3. Pri pobiranju davkov kršimo načelo ZASEBNOSTI (zbiramo podatke iz bančnih kartic »na zalogo«, FURS lahko pridobiva podatke, brez da seznani stranko, da je v postopku…).
4. Pri pobiranju omogočamo pravico do informiranja – trenutno izvajamo navedeno pravico NEZADOSTNO, saj FURS nima »prisile« (ZdavP—2 in ZUP določa t.i. inštrukcijske roke) podajati informacije. FURS nima uvedenih rokov za posredovanje informacij o tem, kako naj podjetje plača davke, če pa slednji plača zmotno, pa je kaznovan.
5. FURS razlaga zakonodajo ustavno-pravno nepravilno, kar ugotavljata Vrhovno in Ustavno sodišče. Samo iz naslova lastnih deležev in prirasta premoženje je država, nezakonito »pobrala«, preko 100 mio EUR. Še večja težava pa je, da je FURS tisti, ki je spremembo členov ZDavP-2, ki so neustavni, predlagal v sprejem Ministru za finance!
6. večkrat plačujemo zdravstveni prispevek, pa do zdravstvene storitev sploh ne pridemo (varuh za pacientove pravice pa nima realnih orodij za poseg v kršitve) . Gre za kršitev temeljnih načel iz Ustave (in gre za neintegritetno ravnanje oseb z javnimi pooblastili).
7. oseba A plačuje nadomestilo za stavbno zemljišče, oseba B (sosed) pa ne in to zato, ker nobena občina nima ustrezno urejenega (registrov sploh nimamo) REGISTRA ZA JAVNE DAJATVE LOKALNE SAMOUPRAVE. Gre za kršitev načela enakosti pred zakonom zaradi neintegrietetnega ravnanja vseh lokalnih skupnosti (občine).
8. nimamo možnost znižanja javnih dajatev na položnico za elektriko, četudi smo »energetsko revni« itd. Gre za kršitev določil Energetskega zakona, ki predvideva socialno koherentnost, nimamo pa uvedenih postopkov, kako naj stranka uveljavlja znižanje dajatev na položnice za elektriko, ko in če je soočena s t.i. energetsko revščino.
9. plačujejo dohodnino tudi osebe, ki dosegajo zgolj dohodke, ki zagotavljajo samo preživetje (oprostitev dohodnine moramo postaviti na višino dohodkov, ki dejansko omogočajo preživetje). Gre za kršitev temeljnih načel t.i. poštenega davčnega sistema, ki ne dopuščajo obdavčitve dohodkov, ki so namenjeni, zgolj preživetju (tako tudi sodna praksa v ZR Nemčiji).
10. itd.

Če skrajšam.

Politika zadnjih 30 let je davčni sistem zavozila in ga naredila popolnoma – nepoštenega, neprimerljivega (z urejenimi demokracijami) in neuspešnega (imamo preko 4 mrd neplačanih davkov iz sive ekonomije, imamo preko 4 mrd EUR korupcije….). Tudi zaradi lobističnih posegov gospodarskih združenj.

Ker je analiza težav davčnega sistema (izvedla ga je ZDSS[7]) bila v celoti »predana« že prejšnji Vladi, sem tudi »moji« Vladi podal isto analizo in tudi predloge za izboljšave.

Pobude za celovito davčno reformo smo v Zbornici davčnih svetovalcev Slovenije oblikovali v Deklaraciji ZDSS 2023, z dne 23.11.2023. Kateri »pojmi« definirajo boj za PRAVIČEN DAVČNI SISTEM, kot izhaja tudi iz DEKLARACIJE ZDSS 2023- O IZGRADNJI POŠTENEGA DAVČNEGA SISTEMA in REGULACIJE POKLICA DAVČNI ZAUPNIK -SVETOVALEC V REPUBLIKI SLOVENIJI?

1. POŠTEN DAVČNI SISTEM (enakost pred zakonom, etičnost in strokovnost davčnih posrednikov in integritetno ravnanje oseb z javnimi pooblastili) – kako do njega?
2. DAVČNI SVETOVALEC – SVOBODNI IN REGULIRAN POKLIC ter pomen in vpliv reguliranega poklica na znižanje sive ekonomije.
3. NADZORNI MEHANIZMI ZA ZAGOTOVITEV udejanjanja pravic plačnikov davkov (standardi FURS, reforme I.II. stopnje in sojenja pred Upravnim sodiščem v davčnih zadevah itd.).
4. VARUH ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAKOV, ki varuje splošne in osebne pravice plačnikov davkov (lahko tudi v zvezi z zdravstvenimi prispevki).
5. NIČELNA TOLERANCA DO SIVE EKONOMIJE (preko 4 mrd EUR letno).
6. NIČELNA TOLERANCA DO KORUPCIJE (preko 4 mrd EUR letno).
7. REFORMA ZDRAVSTVENEGA SISTEMA, s poudarkom na nujnosti uvedbe SOCIALNE ŠTEVILKE in prenehanja večkratnega plačevanje prispevkov (brez prejema koristi), kar pomeni pošten zdravstveni sistem (vključno z uvedbo standardov za delo javnih zavodov in ničelna toleranca do korupcije….).
8. Preučitev vplivov OBDAVČITVE PREMOŽENJA na druge funkcije (stanovanjska politika itd.).
9. Kako »se dela« davčna reforma, kot priporoča OECD in drugi.
10. In druge teme, povezane z davčnim sistemom pri nas, ki vključuje 4 skupine javnih dajatev (prispevke, dajatve državnega proračuna, dajatve lokalne samouprave in dajatve javnih gospodarskih služb in RTV).

PISANJA OD PONCIJA DO PILATA….

V zvezi s predlogi za izboljšave davčnega sistema sem osebno spisal (v zadnjih 11-tih mesecih) preko 4400 A4 strani dopisov, priporočil, stališč in analiz. Ker »politika« ni odreagirala (predvsem »tehnični« del javne uprave) sem pisal tudi komentarje v Pismih bralcev-Delo ter drugih medijev.

V pismih bralcev sem se odzval na komentar novinarja Lipnika (kjer sem izrazil podporo strokovnosti avtorja Bineta Kordeža, ki je opravil dobro oceno dejanskih stroškov plač v Sloveniji), ki je, upravičeno, izpostavil »veliko sramoto«, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, ki je razveljavilo Zakon o davčnem postopku (ZadvP-2). Podal sem stališče, da ima »velika sramota«, dolgo brado. In da je tema iz članka zgolj »vrh ledene gore«.

V Pismih bralcev sem »komentiral« dr. Kebra, kjer sem poudaril, da Slovenija ne more izboljšati zdravstvenega sistema, če ne izboljšamo tudi »pobiranja« zdravstvenega prispevka v smeri ustavno-pravno pravilnejšega načina (uvedba socialne številke, po vzoru Nemčije in preprečitev večkratnega plačevanja prispevka).

Na KPK je ZDSS poslala več pripomb (nad izvajanjem zakonodaje) s ciljem, da KPK izboljša integriteto dela oseb z javnimi pooblastili. Zahtevali smo (ZDSS), da oseba, ki »ima konflikt interesov« ne more voditi davčne administracije ali zdravstvenega doma, saj s tem onemogočamo objektivno in subjektivno neodvisnost – organa oz. zavoda, ki sta nosilca javnih funkcij. Opisano navajam zato, ker želim pokazati, kronološko, kako sem »prišel do spoznanj«, kot izhajajo iz zaključka tega sestavka.

Na Urad za preprečevanje pranja denarja sem podal zahtevo, da integritetno izvajajo zakonodajo, kar predpostavlja tudi analizo dejanskega stanja in predlog sprememb zakonodaje v smeri, da se poklic računovodja in davčni svetovalec »uokvirita«. Danes 30.000 oseb deluje brez etičnih in strokovnih okvirjev, zato se ne čudimo, da lahko pri nas, delujejo »poštna podjetja«, brez t.i. ekonomske vsebine.

Itd., itd.

Spodaj prikazujem pisanje dveh avtorjev v zadnji številki DELA, iz katerih je razvidna dilema o tem, kako se lotiti CELOVITE REFORME DRŽAVE. Avtorja dokazujeta, da delujejo v ozadju najmanj dve sili. Ena želi zamenjavo oblasti in verjetno iskanje rešitve v platformah (splošna ocena celotne »medijske krajine«), druga pa iskreno, na podlagi pravih analiz pove zgolj to, da brez strokovnih analiz in znanja (ki pa se pridobi z branjem »knjig« in analiz opravljenih reform v primerljivih državah), ni mogoče sprejeti nobenega ukrepa, ki bi dejansko naslovil reševanje »pravih«(dejanskih) vprašanj slovenske družbe.

KOMENTAR člankov v Delu z dne 16.12.2023 dr. Mramorja (Le višja »produktivnost« lahko zagotovi socialno državo) in Bineta Kordeža (Je res prava pot to, da bi morali v SLOVENIJI več delati)?

Vse zgoraj zapisano je prikazano s ciljem podaje zgodovinskega vpogleda v »boj za davčne pravice«, kot sem jih izvajal od leta 2019. Zaradi funkcije Predsednik Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije. Priznam. Priznam torej, da sem »delal in ne jamral« zaradi odgovornosti do članov zbornice in nisem pisal »zaradi lastnega veselja«.

Težava pa je, da »čutim«, da bo ves napor »vržen stran«, če ne uspem povezati vseh, »ki iskreno iščejo rešitve na dejanska vprašanja«. Zato tudi ta članek. Obstaja namreč »veliko dobre energije«, ki še ni »umazana« in ne živi utvar, da bodo »platforme« naši odrešeniki.

Članek dr. Mramorja, bivšega Ministra za finance govori o »mantri« (implicitno) slovenskih predstavnikov reprezentativnih zbornic, ki trdijo, da je potrebno davke znižati in ko bomo dosegli dovolj veliko »produktivnost«, bomo lahko »delili«. G. Mramor seveda pravilno poudari, da je potrebno govoriti o povišanju USPEŠNOSTI DELOVANJA PODJETIJ, kar pa ne pomeni nujno, da to pomeni tudi višjo produktivnost. V vsakem primeru pa g. Mramor zastopa stališče, da niso mogoče izboljšave, tudi v smeri »boljše socialne in pravne države«, dokler ne zagotovimo »višje dodane vrednosti«.

Članek g. Kordeža pa nasprotno pove, da ni nujno, da Slovenci premalo delamo, oz. pove, da, če pravilno primerjamo primerljive kategorije, lahko ugotovimo, da »nam gre relativno zelo dobro«. In da višanje produktivnosti – ni nujno edina prava pot.

V članku dokaže, da, ko govorimo o »uspešnosti« gospodarstva oz. »naroda«, kar se meri v kazalcu BDP, moramo biti pozorni na vrsto kazalca (BDP v tekočih cenah, BDP po kupni moči v delež v svetovnem BDP v %, BDP po kupni moči v dolarjih na prebivalca, na leto ) in na druge »podatke«, ki vplivajo na kazalec BDP (število prebivalstva in še posebej število prebivalstva, ki je rezultat migracij).

Piketty je že dokazal, da zgolj višanje števila prebivalstva poviša tudi BDP, torej kazalnik, ki naj bi »dokazoval« uspešnost neke »nacije«. Piketty je dokazal tudi, da zgolj inflacija lahko zniža dolg države! Pikkety je torej dokazal, da so naše ekonomske, denarne in davčne politike – zgolj iskanje igle v senu, saj gre pri BDP-ju in pri »dolgu države«, zgolj za pojava, ki sta povezana z »objektivnimi dejavniki« in subjektivno delovanje oblasti – ne »pomaga dosti«. Navedeno ne pomeni, da ne obstaja tveganje napada na državo, s strani »morskih psov«, kot jih poimenuje dr. Mramor[8].

Če pravilno interpretiramo Pikkety-ja (kaj dejansko povzroča neenakost ali višanje blagostanja večine prebivalcev), potem je jasno, da mora družba sama postaviti pravila, ki bodo za družbo – najboljša. Sama družba mora »izzumiti« pravila, ki bodo odpravljala ANKSIOZNOST v družbi!

Po domače, je g. Kordež pokazal, da SLOVENIJA dosega zelo zadovoljivo raven BDP-ja, ko in če uporabimo kazalnik, ki pokaže REALNO »MOČ GOSPODARSTVA«/PREBIVALCA (Slovenija dosega 49.200 USD, EU povprečje znaša 54.015 USD, Kitajska pa dosega 21.250 USD).

Če bi slepo sledili »mantri« gospodarskih združenj (kar je prikazano v članku dr. Mramorja), bi sprejemali (v okviru ekonomske politike) ukrepe, ki bi poglobili investicije v visoko tehnologijo, v višjo produktivnost, tudi v zniževanje »dela prostih dni« itd. Ali bi »višjo produktivnost« začutili tudi delavci, ni natančno pojasnjeno.

Če pa meni g. Mramor, da višja dodana vrednost pomeni avtomatično tudi višje davčne prilive, pa se, žal, moti. Navedeno dokazujejo (med drugim) odmevni sodni primeri Sodišča EU (Starbuck, APPLE, itd.).

Verjetno pa bi se približali razdelitvi dohodkov in premoženja, kot velja v ZDA (še posebej, če bi sledili predlogom ameriško-slovenskih lobističnih združenj). V vsakem primeru bi povišali koeficient neenakosti, ki je v Sloveniji izredno »ugoden«. Sam ocenjujem, enakost ni nujno slaba. Nasprotno. Dober primer je mogoče uvideti v primeru kooperativ, še posebej MONDRAGON.

Tudi g. Mramor trdi podobno, s tem da opozori, da je potrebno najti ravnovesje med tem, kdaj se nam še splača delati. V mislih je imel neustreznost socialnih spodbud v primerjavi s plačilom za delo. Seveda ne pove, kje naj bi ustrezna meja bila (žal).

Sam ocenjujem, da imamo resnično težave pri vseh socialnih prejemkih (ker nimamo uvedene socialne številke), saj ni zagotovljenega pregleda nad vsemi »prejemki«, prav tako pa socialne prejemke ne vštevamo v dohodek posameznika.  Zato se resnično lahko »zgodi«, da se bolj »splača« ostati »na borzi«, kot pa biti zaposlen. Nimamo torej celovitega pregleda nad koristmi, ki jih posameznik v okviru socialne države, dejansko prejme (otroški dodatki, znižanje cene malic brez ustreznih celovitih kriterijev za dodelitev ugodnosti itd..). Toda navedeno ni razlog za zmotne ukrepe! Potrebno pa je, preko socialne številke, pospraviti tudi »socialni hlev«.

Če pa bi malo razmislili in bi se nekoliko bolj posvetili »pravilni analizi dejanskega stanja« (po vzoru članka g. Kordeža – ali res premalo delamo) in če bi (morebiti) ugotovili, da nam gre dejansko »zelo ok« in da potrebujemo samo malo »pospraviti hlev«, kar predpostavlja:

1. izboljšanje storitev javnega servisa (javne uprave, zdravstva in tudi izobraževanja, ki danes producira anksioznost, nimamo pa uvedenih procesov, ki bi izboljševali »produkt javne storitve«….),
2. izboljšati PRAVNO VARNOST za delovanje podjetij (Avstrija trenutno izvaja reformo s ciljem skrajšati postopke in izboljšati pravno varnost – za potrebe uvoza kitajskih uvoznikov, kar pomeni, da sama »gradnja« železnic, ni zadostni ukrep za višanje »produktivnosti« v gospodarstvu. Za uspešno delovanje podjetij je potreben namreč tudi uspešen javni servis, npr. hitri in zakoniti carinski postopki),
3. izboljšali ovire, ki zavirajo poštenost davčnega sistema (kar vključuje tudi ukinitev sive ekonomije in korupcije – tudi kadrovske, morebiti s sankcijo ničnosti itd.)

potem bi lahko PREBIVALCEM SLOVENIJE sporočili, da obstaja upanje, tudi na srednji rok (od 5-10 let so lahko »rezultati že na mizi«) za to, da preko 70% zaposlenih ljudi ne bo v strahu zaradi nezmožnosti plačevanja življenjskih stroškov, ki jih poganja inflacija.

Kako?

En primer: Če znižamo sivo ekonomijo za 50% in če ukinemo korupcijo, lahko znižamo vse dajatve za 28,5% ali pa prejmemo za 28,5% BDP-ja več socialnih storitev – lahko zdravstva! Ali ste za?

KATERO POT IZBRATI in ali sploh imamo alternativo?

Zgoraj sta navedena dva članka, ki opozarjata (predvsem članek g. Kordeža) na to, da sprejemamo ukrepe brez ustreznih analiz (in brez pravno-primerjalnega vidika ter analize »novih rezultatov globalnega dogajanja«).  

G. Mramor je »sugeriral« ukrepe, brez pravilno uporabljenega kriterija za primerjavo (BDP), g. Kordež pa je dokazala, da ni nujno, da moramo povišati produktivnost v smeri »več delati«, ker to morebiti, sploh ne drži (da premalo delamo) in niti ni potrebno.

Res je, da je g. Mramor povedal, da »več delati« pomeni predvsem »bolje iskati rešitve«.

Toda.

Mramorjev model ne zagotavlja, avtomatično niti večje plače, niti več javnih dajatev v državni proračun, niti »več sociale«, niti več »sreče za vse«! Zagotovo pa (predlog, ki preko višanje »produktivnosti«) povzroči višjo anksioznost – celotne družbe. Zakaj? Ker inplicitni predlog g. Mramorja zagotovo, zagotovi zgolj »nepredvidljivost« (ne vemo kako nasloviti t.i. »tehnofevdalizem«, ni eksaktnih podatkov kako bomo zbrali javne dajatve itd.)!  

Predvsem pa model g. Mramorja še vedno »predpostavlja« subvencije v gospodarstvo, ki so, si upam trditi, največja ovira za to, da vsi skupaj napredujemo v smeri »duha Ustave«. Naj pojasnim.

Enako »nepoštene«, kot »neselektivne subvencije«, so tudi davčne olajšave, ki jih, praviloma koristijo predvsem podjetja, ki delujejo v monopolnem ali oligopolnem poslovnem okolju (banke, velika podjetja,  itd.)[9]. Če olajšave in subvencije gospodarstvu ne zagotavljajo ENAKOSTI PRED ZAKONOM, če oba inštrumenta nista povezana s predvidljivimi rezultati, potem lahko oba inštrumenta opredelimo kot »negospodarno trošenja premoženja plačnikov davkov«. Če bi vsaj naredili analizo kako smo subvencije in olajšave »potrošili« v zadnjih 30-tih letih, potem bi se vsaj lahko »resno« pogovarjali o morebitnem pozitivnem učinku na splošno blagostanje. Še nekaj. V ZDA subvencije države vlagajo v tehnološka podjetja preko t.i. JOIN VENTURE skupnih podjemov, kar pomeni, da »država« vložena sredstva (obrestovano) dobi nazaj ko in če se »projekt« izkaže za dobičkonosnega. Kako pa mi delimo subvencije in »denar iz olajšav«?

Na drugi strani, ko in če iščemo rešitve preko znižanja sive ekonomije in znižanja korupcije, lahko enako ugotovimo, da nimamo (v 30-letih Slovenija še ni izdelala potrebnih analiz) analize sive ekonomije, nimamo analize korupcije, nimamo analize ukrepov, ki so povezani z davki (niti v materialnem niti v postopkovnem delu) itd…. Posledično sprejemamo ukrepe za znižanje prispevkov četudi so plače »nižje« obdavčene kot v primerljivih državah[10], govorimo o obremenitvi gospodarstva, četudi smo podpovprečno obdavčeni itd.

SKLEP: »Ekonomska« in »davčna« politika Republike Slovenije temelji na vzorcih iz Jugoslavije[11]. In tudi celotni davčni sistem, še vedno, temelji na »temeljih iz Jugoslavije«. Predvsem to velja za pobiranje prispevkov (kjer so včasih vse prispevke plačevala podjetja in nismo povezali plačil za zavarovanca s koristmi zavarovanca– socialne številke še danes nimamo) in za odnos »države« do subvencij in olajšav. Predvsem pa velja, da ukrepe sprejemamo brez ustreznih analiz (predvsem ne spremljamo učinkov) ter da »investiran denar plačnikov davkov« ne vračamo »nazaj« v državne blagajne (preko skupnega podjema oz. preko avtorskih, patentov itd.), saj nimamo ustrezno urejene zaveze prejemnika (pravilneje, zavez sploh ne zahtevamo), da »prejeta sredstva«, uporabi skladno z namenom prejetih sredstev.

Zgoraj navedeni članek dr. Mramorja pa pove še nekaj.

Republika Slovenija, četudi imamo STATISTIČNI URAD, FISKALNI SVET, MINISTRSTVO ZA FINANCE itd (precej zaposlenih ljudi), nimamo pa analitičnega oddelka, ki bi dejansko nalil »čistega vina« politiki, ki bi lahko na tej podlagi SPLOH sprejemala kvalitetne odločitve.

Zato, verjetno, mora sleherna politika »najemati« strokovnjake (žal ne iz tujine), ki pa ne morejo celovito pristopiti k stvari, saj tudi sami nimajo orodij za kvalitetne analize (ali pa ni zadostnega znanja).

Ali ni opisano (popolnoma neprimerljiv in nekonsistenten davčni sistem) mogoče šteti med t.i. NEINTEGRITETNO RAVNANJE OSEB Z JAVNIMI POOBLASTILI, če ministrstva nimajo izvedenih nobenih EU primerljivih analiz in predlogov za izboljšave vseh procesov, hkrati pa sprejema ukrepe, »na pamet«?

Zato, POLITIKA, ustavi se! In razmisli!

KJE SO »PRILOŽNOSTI« ZA VIŠANJE USPEŠNOSTI DELOVANJA »JAVNEGA SEKTORJA«, kar predstavlja ukrep, ki ga je potrebno – v vsakem primeru izvesti?

Frustracije dobronamernih prijateljev trenutne politične garniture obstaja in ostaja.

Zato predlagam (ukrep, ki ga naredimo tudi doma, ko se lotimo kaj pomembnega), da v Sloveniji najprej pospravimo hlev, kar pomeni izboljšanje INTEGRITETE OSEB Z JAVNIMI POOBLASTILI, kar bo sploh omogočilo, izboljšave v celotni družbi.

Potem (ko počistimo hlev) naj sledi »konzervativna revolucija«, kot jo napoveduje dr. Žižek v zadnjih »javljanjih«, ko ugotavlja, da levice enostavno – ne more biti »alternativa«, saj nima realnih »napotkov« za delovanje v »demokraciji«.

Konzervativna revolucija pomeni predvsem, da celovito zastavimo »REFORMO DELOVANJA DRŽAVE«, na podlagi resničnih analiz, ki bodo naslovile na DEJANSKE TEŽAVE naše družbe. Ker je vse povezano s t.i. javnim financiranjem, je potrebno reformirati tako »davke«, kot tudi »porabo davkov«. Seveda pa je najprej potrebno izvesti EU-primerljivo ANALIZO DEJANSKEGA STANJA.

Ko ugotovimo »resnično dejansko stanje«, potem bo pot lažja. Ker kaj hočemo, družba »že ve«. Popravljam. Zagotovo obstaja družbeno soglasje, da ne želimo »Amerike« (orožje, droga, depresija….), da želimo kvaliteten javni servis na področju izobraževanja, zdravstva itd. Če je smiselno, predlagam tudi izvedbo referenduma.

Višanje integritete oseb z javnimi pooblastili – prvi korak za to, da se prične duh Ustave - udejanjati

V nadaljevanju prikazujem nekaj ugotovitev, ki so rezultat analize davčnega sistema pri nas, ki sem jo izvedel v obdobju od 2019-2023 (prikazano na spletni strani www.zdss.si).

BISTVO: Rezultat analize (skrajšano) je pokazal, da je dejanska težava naše stvarnosti tehnični del oseb z javnimi pooblastili, ki delujejo neintegritetno. Politika[12] pa žal, sploh ne ve, za kaj resnično gre. Lep dokaz je priznanje g. Pahorja, ko je opisoval čas, ko je vodil Vlado. On je vsaj priznal. Da praktično ni vedel, zakaj sedi na »prestolu« Predsednika Vlade Republike Slovenije.

Primeroma izpostavljam naslednje subjekte, ki niso delovali integritetno[13], v zadnjih 30-tih letih:

1. Urad za preprečevanje pranja denarja
   1. Neintegritetno ravnanje je, če oseba (UPPD) ni predlagala spremembe zakonodaje, ki bi (lahko, pa trenutno temu ni tako) preprečevale pranja denarja »preko davčnih posrednikov«, saj računovodstvo in davčno svetovanje izvaja 30.000 oseb, brez ustreznih pravnih okvirjev (in izkazanega znanja ali izkušenj), kar povišuje tveganje pranja denarja pri 214.00 slovenskih podjetjih.  Urad pa se »izgovarja« (ko išče izgovore zakaj ne predlaga rešitev), da regulacija ključnega poklica, ki »soomogoča« pranje denarja» - ni v njegova pristojnost«. Posledice so znane. Pranja denarja je vse več, kar dokazujejo gotovinska plačila pri nakupih stanovanj, povišanje prisotnosti drog v komunalnih vodah, več imamo trgovine z ljudmi, več je trgovine z orožjem….Zakaj? Ker imamo odprtih 30.000 vrat, brez »varnostnika«!
   2. Urad je izvedel pretiran poseg v zasebnost (medijsko poročanje za leti 2021,2022), zaradi pomanjkljivih nadzornih mehanizmov – primer pregleda bančnih izpiskov za okoli 200 oseb, brez (domnevno) utemeljenih razlogov. UPPD (tudi v 2023) nima uvedenih nadzornih mehanizmov nad izvajanjem njegovih pristojnosti in nima uvedenih standardov delovanja ki bi lahko preprečili kršitve človekovih pravic.
2. Komisija za integriteto in preprečevanje korupcije
   1. Neintegritetno ravnanje je, če oseba oz. KPK ni predlagala sprememb, kjer bi zagotovili REVIZIJSKO SLED nastajanja zakonodaje (kar bi preprečilo »koruptivne« zakone, tudi zakon, ki je omogočil »okoriščanje« zavarovalnic (dopolnilno zavarovalnic), zakon ki je domnevno »krpal« bančno luknjo, a je omogoči »nepošteno bogatenje« posameznikom (odkupi vrednih terjatev z diskontom) ter je sporno »razlastninil« posameznike…,
   2. KPK ni predlagala (ni podala pobud zakonodajalcu) sankcij ničnosti v primeru korupcije – tudi kadrovske. Ni preprečila zaposlitev oseb s konfliktom interesov (gre za zmotno uporabo, »lastnega prava«), kar je možen ukrep za dejansko zajezitev kadrovske korupcije.  KPK je podala celo pozitivni mnenji za vodstvo v davčni administraciji in zdravstvenemu domu kljub »javno izkazanemu« konfliktu interesov, kar predstavlja grobo kršitev zakona in Ustave RS (demokratičnost ureditve predpostavlja objektivno in subjektivno neodvisnost organa).
   3. KPK ni predlagala ustreznih ukrepov za zajezitev korupcije v višini preko 4 mrd EUR letno. KPK ni predlagala ustreznih sankcij, ki bi dejansko preprečile »krajo premoženja plačnikov davkov«, ni predlagala uvedba STANDARDOV, ki bi jih lahko povezali z določbami ZinPK itd.
   4. Vse zgoraj opisano ne predstavlja ukrepanja, »ki ga ljudstvo pričakuje«[14]. Sama KPK deluje (če zgornje drži) neintegritetno izvajanje javnih pooblastil KPK-ja, kar dokazuje, da tudi KPK potrebuje »nadzornika«, saj očitno Državni zbor ne izvaja »svojega poslanstva«, dovolj uspešno.
3. Javna agencija za varstvo konkurence
   1. Neintegritetno ravnanje je, če oseba ni predlagala pravil, ki bi zagotovila v primeru negospodarnega javnega naročila poseg v ceno – tako v primeru COVID »tajkunov«, kot v primeru, lahko tudi (bodočih?) »poplavnih« »tajkunov« in drugih javnih naročil države, kje ni trga.
   2. Neintegritetno ravnanje je, če Agencija ni predlagala ustreznih varovalk v pogodbah oseb z javnimi pooblastili (katera ravnanja so nezakonita, kot npr. kartelni dogovori – v tem primerih bi lahko predlagali sankcije ničnosti….), pri naročanju blaga in storitev.
4. Varuh za človekove pravice
   1. Neintegritetno ravnanje je, če oseba oz. Varuh ni ustrezno branila pravice plačnikov davkov, tudi zavarovancev za zdravstveni prispevek, ki javno dajatev plačujejo, storitve pa ne dobijo.
   2. Neintegritetno ravnanje je, če Varuh ne izvede resnične analize kršitev v davčnih postopkih, kar je v v letu 2023 ugotovilo tudi Ustavno sodišče. Ki je razveljavilo Zakon o davčnem postopku. Navedeno dokazuje kršitve, organ z javnimi pooblastili, pa kljub večkratnim pobudam ZDSS, ni izvedel ustreznih aktivnosti.
5. Sodstvo
   1. Neintegritetno ravnanje je, če oseba oz. Vrhovno sodišče ni predlagalo spremembe zakonodaje v smeri, da sodijo v zadevah ustrezno usposobljeni sodniki, npr. na davčnem področju (po vzoru Finančnega sodišča v Avstriji).
   2. Neintegritetno ravnanje je, če ni analiz in predlogov sprememb v primeru, če se ugotovi nepošteno sojenje v davčnih zadevah, ali pretiran čas odločanja ali kršitve človekovih pravic pri prehodu iz upravnega v kazenski postopek v davčnih zadevah itd.
6. Policija
   1. Neintegritetno ravnanje je, če oseba oz. Policija ni predlagalo spremembe zakonodaje v smeri vzpostavitve DEJANSKIH mehanizmov za nadzor nad pooblastili Policije, ki bi onemogočili uzurpacijo Policije v politične namene (pravilneje - pravila morajo preprečiti kršitev človekovih pravic, kot so pravica do svobodnega gibanja itd..). Zato lahko ga. Bobnar ocenimo, za delo na mestu direktorice Policije, kot dobro, za mesto Ministrice za notranje zadeva pa, kot nezadostno. Saj očitno niti sama ne ve (v vlogi odgovorne za »politiko«), kaj državljani od Policije dejansko pričakujemo (standarde, ki varujejo človekove pravice, ustrezne pritožbene postopke, ki bi jih presojali neodvisni organi itd.). Ne drži torej, da mora »politika« stati pred vrati Policije in čakati, kaj bo Policija politiki ponudila pod nos, v podpis (smernice)! Nasprotno. Politika je dolžna postaviti okvirje za ustavno-pravno pravilno ravnanje Policije!
7. Javni zdravstveni zavodi
   1. Neintegritetno ravnanje je, če osebe (vodstvo zavodov) niso predlagali ali sprejeli STANDARDOV, ki bi zagotovili dostopnost do storitev ter kvalitetno izvedbo storitve (npr. zdravstvene storitve).
   2. Neitegritetno ravnanje je, če organi niso sprejeli ustreznih ukrepov za preprečevanje korupcije (in ustrezne organizacije dela), in niso ustrezno organizirali dela v smeri uspešnega izvajanja javnih pooblastil itd.
8. Vse občine
   1. Neitegritetno ravnanje je, če pristojni niso zagotovili pravila, ki bi zagotovila POŠTENE in SVOBODNE volitve (župani vodijo volilne kampanje praktično z denarjem nas vseh in celoten mandat, ne samo v času kampanje[15]), posledično pa ni mogoče pričakovati zamenjave lokalne oblasti, kar daje vtis, da živimo v »Kalabriji« in ne v Sloveniji.
   2. Neintegritetno ravnanje je, če lokalna oblast viša cene za vodo (ki so različne kar ni skladno z načelom enakosti), hkrati pa negospodarno zapravlja javni denar (»veselice« oz. dotacije društvom za »splošne aktivnosti«, preplačane investicije, brez analiz potreb in analiz uspešnosti gradnje…).
   3. Integritetno ni, če javnega prometa praktično nimamo (zaradi neustrezno izvedenih analiz dejanskih potreb skupnosti), kar povišuje prevozne stroške za vse državljane.
   4. Neintegritetno izvajanje pooblastil je očitno v delu pobiranja dajatev lokalne samouprave, saj nimamo niti zakonito vodenih REGISTROV ZA JAVNE DAJATVE LOKALNE SAMOUPRAVE (ki jih sploh ni), posledično ni mogoče preveriti niti tega, ali so vse dajatve, od vseh zavezancev, sploh pobrane skladno z načelom enakosti…..in to že 30 let.
9. Fakultete oz. univerze
   1. Neintegritetno ravnanje je, če osebe nimajo ustrezno urejenega prenosa znanja v »privatno sfero« (praviloma podjetja v lasti »profesorjev«), četudi se je znanje pridobilo na fakultetah, ki od »prenosa« nima nobene koristi.
   2. Integriteta »univerz« ni zadostna v delu t.i. tržne dejavnosti, saj nimamo ustrezno rešenih t.i. tržnih dejavnosti (tudi svetovalnih inštitutov). Gre tudi za vprašanje vpliva na konkurenco (pravilneje z denarjem plačnika davkov, ga onemogočamo[16]) s strani osebe, ki ima zagotovljena javna sredstva, ki se izvajajo »na trgu«.
   3. Integritetno ravnanje ni, če nismo »vzgojili« strokovne in etične državljane, saj naše otroke ne naučimo niti tega, kako »poteka realno življenje«, ne poznamo dednega prava, ne poznamo niti pomena davkov, ne poznamo niti tega, zakaj imamo »brezplačno« šolstvo. Kako naj od naših otrok pričakujemo ETIČNOST, če celo izobraževalni sistem ne deluje - etično?
10. Zavodi na nivoju osnovne šole in srednje šole
    1. Neintegritetno ravnanje je, če osebe nimajo sprejetih ustreznih ukrepov za  odpravo vzrokov za depresije in anksioznost naših otrok.
11. FURS
    1. Tu je neintegritetnega ravnanja veliko, potrebno pa je »omeniti«:
       1. Samo iz naslova lastnih deležev in prirasta premoženja je FURS pobral preko 100 mio EUR »neustavno-pobranih« dajatev (odločitev Vrhovnega in Ustavnega sodišča). Poleg tega je FURS, kot izhaja iz zadnje odločbe Ustavnega sodišča, zmotno uporabil tudi 74. člen ZDavP-2. Koliko znaša znesek nezakonito pobranih davkov, ostaja še neznanka.
       2. Nesprejemljiva ignoranca pobud davčnih posrednikov za ureditev poklica računovodja ali davčni svetovalec (v zadnjih 30-tih letih), posledično pa davčne obračune za 214.000 podjetij oddajajo celo osebe, ki nimajo priglašene nobene dejavnosti, nimajo izkazane strokovnosti niti izkušenj (FURS spodbuja delo na črno?).
       3. Ker imamo preko 4 mrd EUR neplačanih davkov iz naslova sive ekonomije letno, to dokazuje nestrokovno vodenje FURS v zadnjih 30-tih letih (blago rečeno), ki bi morala najprej pobirati davke od tistih, ki »se izogibajo« (pa tega sploh ne izvajajo EU-primerljivo) in šele v drugi fazi nadzirati tiste, ki se »trudijo« izpolnjevati davčne obveznosti. V Sloveniji enakosti pred zakonom, tudi teoretično, še ne živimo. Siva ekonomija je kvantitativni pokazatelj stopnje »neenakosti«!
       4. Neizvajanje analiz (ter predlogov izboljšav) ustreznosti procesov dela v povezavi z davčnimi nadzori in reševanjem organa na I. ter II. Stopnji, kar bi omogočilo izboljšanje procesov, ki bi preprečevali kršitve človekovih pravic.
       5. Nezvajanje analiz (ter predlogov izboljšav) v delu analize stroškov/učinek posameznega davka. Primer: davek od dohodkov iz kmetijske dejavnosti zagotovo ne zadosti kriterija strošek/korist, zato bi morali navedeno dajatev ukiniti oz. jo »preoblikovati« oz. bi moral FURS to sam predlagati ministru v sprejem navedenega ukrepa – če bi FURS deloval integritetno.
       6. Potrebna je celovita reorganizacija delovanja FURS v smeri t.i. prostovoljne davčne privolitve (sodoben koncept, ki ga FURS še ne »živi«), kar je potrebno urediti v Zakonu o varuhu za pravice plačnikov davkov. Trenutno naša davčna administracija deluje predvsem kurativno, kar predstavlja t.i. etatistični pristop pri pobiranu davkov, ki je v sodobnih demokracijah že 30 let »v pozabi«.
       7. FURS ne izboljšuje procesov v povezavi z ugotovitvami Vrhovnega in Ustavnega sodišča.
       8. Neustrezna je KAZNOVALNA POLITIKA (zastarel koncept, ki kaznuje statuse in ne dejanja, predvsem pa niso kazni povezane z dejanskim »utajenim« davkom).
       9. Neustrezen je prehod iz kazenskega v upravni postopek (pravica do molka in odvetnika ni zagotovljena v nobenem postopku v Republiki Sloveniji, ker stranka ni seznanjena kdaj ima pravico do molka in odvetnika. Posledično »država« ne more (ustavno-pravno pravilno) obsoditi nobene osebe, ki dejansko stori t.i. kaznivo dejanje davčne zatajitve.
       10. Največja težava pa je, da FURS predlaga zakonodajo, ki jo Ustavno sodišče razveljavlja, kar kaže na odsotnost nadzornih mehanizmov in analiz pri podaji predlogov davčne zakonodaje.
       11. Itd.
12. ZZZS in ZPIZ
    1. Prispevki za ZZZS in ZPIZ se pobirajo brez uvedene socialne številke. Posledično nimamo povezave med plačili in koriščenjem storitev. Tako plačniki prispevkov za zdravstveno zavarovanje »plačujejo obveznost«, do storitve pa ne morejo priti (ker ni možnosti dobiti vstopnice v sistem, preko t.i. osebnega zdravnika). V primeru pokojninskega zavarovanja gre za vprašanje udejanjanje načela enakosti če in ko plačila niso povezana z višino pokojnine. T.i. privilegirane pokojnine je potrebno uskladiti z načeli pravičnosti.
    2. Dajatve pobirata (oba organa) na način, da kljub večkratnemu plačevanju prispevkov, zavarovanec ne pride do storitve oz. plačnik nima koristi od vseh plačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje (t.i. večratno plačevanje javnih dajatev). Navedeno dokazuje najvišjo stopnjo neintegritetnega ravnanja osebe z javnimi pooblastili, saj osebe z pooblastili navedenih vprašanj ne naslavljata v obliki potrebnih sprememb zakonodaje (in prihaja do pretirane obogatitve države).
    3. Pri ZPIZ je nadzorni organ (2023) ugotovil, da odmerja zmotno pokojnine, v pomembnem deležu!
    4. Oba pristojna organa nimata sprejetih pravil, ki bi omogočila dejansko udejanjanje pravic, kot jih določa zakon. Primer. ZZZS in ZPIZ ne moreta odgovorita na vprašanje kako naj stranka udejanji pravico iz Pravilnika ZZZS, ki ureja odpis obresti (v primeru plačila glavnice v višini prispevka za zdravstveno zavarovanje). V praksi navedenega postopka sploh ni mogoče izvesti, saj ni urejena postopka – kako do pravice.
13. Zakonodajna veja oblasti
    1. Neintegritetno ravnanje je, če ni uvedenih nadzornih mehanizmov, ki bi preprečevali kršitve človekovih pravic pri sprejemanju zakonodaji – primer - 68.a. člen ZDavP-2, 74. člen ZDavP itd.
14. Urad Predsednice Republike Slovenije
    1. Neintegritetno ravnanje je, če Predsednica ne uvede ustreznih mehanizmov, ki bi sploh zaznavali dejanske potrebe (izzive) družbe. Primer: Zunanja politika je škodovala državljanom zaradi sodelovanja pri oblikovanju odločitev, ki so povzročile inflacijo. Ali je oseba s pooblastili naslovila vprašanje in ga »pomagala« rešiti?
15. FISKALNI SVET
    1. Neintegritetno ravnanje je, če ni oseba oz. FS izvedel nobene analize sive ekonomije, kar pomeni, da ni presojala pravilnost prihodkov državnega proračuna – še nikdar.
16. INŠPEKCIJE
    1. Neintegritetno ravnanje je, če in ko vseh 27 inšpekcij v Sloveniji, ne izvaja pooblastil ustavno-pravno pravilno, saj ni ustreznih postopkov za reševanje pripomb na STORITEV dela inšpekcije, nimamo mehanizmov za odpravo nepravilnosti že tekom postopka, ker nimamo mehanizmov za uspešno preprečevanje morebitnih kršitev človekovih pravic….
17. Državni svet
    1. Trenutno Državni svet nima niti videza neodvisnosti in »legitimnosti«, predvsem pa ne udejanja svojega poslanstva – interesov predstavnikov družbenih skupin. Primer: Če bi DS resnično zagovarjal interese gospodarstva, bi morali (v DS) izvesti vsaj eno celovito anketo, kaj gospodarstvo, resnično »potrebuje«. Drugače. Nimamo odgovora na vprašanje kdo je dejanski predstavnik v DS za 214.000 podjetnikov.
18. DRI
    1. Gre za sistematične kršitve integritete s strani DRI v praksi (primer gradnje UKC, kjer nastaja škoda, DRI pa odgovornosti ne prevzame), zato je potrebno sprejeti potrebno standard delovanja DRI, kjer bo odgovornost ključnih oseb v DRI-ju povezana tudi s ceno in kvaliteto ter časom gradnje pri vseh javnih osebah. Cilj bi moral biti gospodarno trošenje javnega denarja s strani »državnega projektanta«.
19. SINDIKATI
    1. Ni jim mogoče »nadeti krivde« za današnje »neintegritetno« stanje, je pa dejstvo, da so »igro neintegrietetnega delovanja«, tudi sokreirali (predvsem sindikati javnega sektorja), predvsem pa jo zelo dobro izkoriščajo.
20. Reprezentativna združenja, ki predstavljajo »delodajalce«
    1. Ključna težava je, da vse tri reprezentativne zbornice gospodarstva predstavljajo manj kot 10% od 214.000 podjetij pri nas. Sprašujemo se lahko, čigave interese zastopajo, ker 10% podjetij ne more zastopati tudi 90% interesov podjetij, ki ne delujejo v navdenih organizacijah. Na podlagi analize zahtev navedenih treh organizacij »gospodarstva«, pa lahko ugotovimo, da gre za »zahteve«, ki nimajo nobene teoretične podlage, predvsem pa niso odraz dejanskih izzivov gospodarstva (pravno varno okolje, pošten davčni siste,, enakopravnost pri možnostih delovanja v podjetništvu itd.). Predvsem pa zahteve ne slonijo na »resničnem dejanskem stanju«.
21. BANKA SLOVENIJE
    1. Banka Slovenija deluje neintegritetno zato, ker ne omogoča (ne izda pravil) primerljive cene izposoje denarja za dolgoročna sredstva slovenskih podjetij, kot veljajo, npr. v Avstriji. Posledično slovenska podjetja niti teoretično ne morejo konkurirati avstrijskim podjetjem.
    2. Banka Slovenije ne »stimulira« t.i. »etičnega bančništva« (primer MONDRAGON in druge banke, ki delujejo na etični osnovi). V etičnem bančništvu poznamo primere, kjer ima vodja banke plačo v razmerju 1/5 glede na najnižjo plačo v celotni skupini -Mondragon[17].
    3. Banka Slovenije ni zagotovila »integritetno« sanacijo bančnega sistema, posledično pa je »država« razlastninila prebivalce in hkrati je omogočila privilegirancem velike dobičke, ki se nahajajo v davčnih oazah. Največjo odgovornost za navedeno, zagotovo nosi oseba, ki je zadolžena za »nadzor nad bančnim sistemom«.
    4. Itd…
22. BANKE
    1. »Država« je pri t.i., sanaciji bančne luknje, »neustavno« odvzela lastnino posameznikom– delnice NKBM in je povzročila »solidarizacijo« bančne luknje (plačali so jo plačniki davkov) ter je omogočila tudi prodajo bančnih terjatev z diskonti, kar je zagotovilo korist »izbrancem« s sedeži v davčnih oazah. Navedeno kaže na popolno »neintegriteto« oseb, ki so t.i. sanacijska sredstva prejela (banke).
    2. Banke ne omogočajo izvajanje dejavnosti slovenskim državljanom s tem, ko jim sploh ne odpirajo računov (ali pa jih celo zaprejo in onemogočajo poslovanje podjetjem), pod »izgovorom«, da ne bodo izvedle storitve plačnilnega prometa – iz t.i. »poslovnih razlogov«. Postavlja se vprašanje, kako naj podjetje izplača plače zaposlenim, če pa »država« ni zagotovila niti tega, da podjetje lahko zakonito posluje (če nima poslovnega računa, je poslovanje onemogočeno), ker si lahko banke »privoščijo« zapiranje poslovnih računov slovenskim podjetnikom. Navedeno »kliče« po »restavraciji SDK-ja«, kar mora »integritetna« Vlada, tudi nemudoma izvesti.
23. RTV in ostali »mediji«
    1. Novinarji, ki delujejo na podlagi plačil plačnikov davkov (tudi mediji, ki prejmejo javna sredstva), bi morali odpirati teme, ki bi naslovili vsa vprašanja iz tega odstavka. Ker tega niso storili – delujejo neintegritetno (še danes), saj očitno ne izvajajo t.i. nadzora četrte veje oblasti.
24. ELEKTRO »družbe«
    1. Javne dajatve »iz položnic za elektriko« niso določene v zakonu, hkrati pa nimamo postopkov za znižanje dajatev na položnice za elektriko, kar onemogoča naslavljanja težav t.i. energetske revščine. Navedeno predstavlja neintegritetno ravnanje oseb, ki so odgovornih za dejavnost elektro-gospodarstva.
25. KOMUNALNA PODJETJA
    1. Cena za vodo ni enaka za vse prebivalce, posledično pa »težko govorimo o enakosti pred zakonom«. Navedeno kliče po ureditvi področja v smeri enakosti pred zakonom.
26. ODGOVORNI za »odvzem« delnic NKBM-ja, odgovorni za »ne sankcioniranje« nepoštene prakse bank v primeru švicarskih kreditov, odgovorni za nepošteno ureditev  v primeru zahteve za vračilo odškodnine iz naslova t.i. COVID pomoči podjetjem (na podlagi bodočih dogodkov, država zahteva vračilo plačila odškodnine) itd.

Nabor neintegritetnega ravnanja oseb z javnim pooblastili je velik. Če analiziramo zgoraj navedena »vprašanja«, gre za primere, ko osebe z javnimi pooblastili ravnajo v nasprotju »s pričakovanji ljudstva« (definicija integritete[18]). Zaposleni (vodstva) v zgoraj navedenih organih, pa, tudi zaradi neznanja, predvsem pa zaradi »varovanja osebnih koristi« (cona udobja…), tega, ne želijo videti in uvideti. In seveda ne predlagajo »Politiki« v sprejem rešitev, ki bi težave, odpravljale! Ključna težava je t.i. vrtičkarski odnos posameznih organov oz. ustanov, ki izvajajo zakon neintegritetno. Integritetno izvajanje zakona pomeni, da predlagamo (ko in če smo odgovorni »za določen organ«) tudi predloge sprememb zakonodaje, ko in če to pokažejo težave pri izvajanju zakonov.

Umanjkanje STANDARDOV za delo oseb z javnimi pooblastili ali ZAKAJ pri nas dopuščamo, da polovica zaposlenih (javni sektor) lahko dela, kar se jim zahoče?

Ker nimamo sprejetih ustreznih standardov za delo (za posamezni organ), uspešnosti dela oseb z javnimi pooblastili, ni mogoče ugotoviti ali »meriti«.  

Kako najhitreje pridemo do izboljšav na opisanem področju?

Začeti je potrebno s pogodbami za »zaposlitev« ključnega kadra pri osebah z javnimi pooblastili. Priporočam »kopiranje« besedila pogodb, kot jih sklepajo v Avstriji. Če bi enako pogodbo o zaposlitvi (kot velja v Avstrij) podpisal (vsakokratni) direktor FURS, verjamem, da bi bila politika FURS, za 180 stopinj drugačna, kot jo izvajamo pri nas.  

Nadalje. Postavlja se mi vprašanje zakaj in na kakšni podlagi se lahko sploh pogajamo za plače v javnem sektorju?

Ali lahko oseba, ki je javni uslužbenec zadovoljivo brani interese državljanov, ko in če se »pogaja« s svojimi kolegi (zaposleni na Ministrstvu za javno upravo se pogajajo s sindikati, ki dejansko višajo tudi njihove plače), predstavniki sindikatov javnega sektorja. Postavljajo pa se mi še naslednja vprašanja (primeroma):

• Kdaj je ŠOLA 1 – uspešna? Ko »izobrazi« določeno število oseb, ali ko in če ustrezno usposobi določeno število oseb – za življenje v Sloveniji[19]?
• Kdaj je zaposleni v FURS (npr. inšpektor) uspešen? Če pobere največ naknadno odmerjenega davka ali če KVALITETNO in hitro reši določen primer?
• Kdaj je direktor DRI uspešen? Ko in če DRI doseže velike dobičke ali takrat, ko je javni projekt hitro in cenovno ugodno – izveden?
• Kaj je Minister za finance uspešen?
• Kdaj je Predsednica Države uspešna?
• Kdaj je UKC uspešen? KO zniža izgubo ali če kvalitetno, strokovno, cenovno primerljivo, pozdravi osebo A?

Vprašanj je veliko – odgovora (na zgornja vprašanja) pa ni mogoče »izumiti«, ker nimamo standardov in kriterijev…

Po domače. Odgovorov sploh ni mogoče dobiti. Ker delujejo naši organi »neintegritetno«!

Škodo za neintegritetno delo oseb z javnimi pooblastili, plačujejo plačniki davkov. In tudi zgoraj navedeni organi. In celotna Slovenija, ki se »pogreza v anksioznost«.

Integritetno delo oseb z javnimi pooblastili pomeni, da vodstvo zgoraj navedenih subjektov izvaja zakon (skladno z Ustavo RS) in ko ter če ugotovi, da je potrebna sprememba zakonodaje (ali izvajanje zakonodaje), to aktivnost (predlaga spremembe in spremeni ravnanje) nemudoma izvede.

Zgoraj našteti organi, ne delujejo dovolj integritetno. To (lahko) dokazuje oz. pojasni anksioznost, vseh nas.

Navedeno lahko zatrdimo na podlagi – že medijskih člankov in objav.  Zato je smiselno dopolniti KPK zakonodajo v smeri sankcije za neintegritetno izvajanje pooblastil (prekinitev delovnega razmerja ipd.), kar bi zagotovilo vsaj to, da bomo lahko, vsaj UPALI na izboljšave.

Glede na dejansko stanje »Slovenije«, pa je potrebno poudariti, da imamo težave tudi pri izvajanju pooblastil (zakona). Zato bi moralo Ministrstvo za javno upravo, preko SMERNIC in STANDARDOV (ne nujno preko zakonov) »nadzirati« VSE procese dela javnega sektorja s ciljem, da se izvaja javne storitve USPEŠNO (učinkovito lahko pomeni tudi neuspešno). Za to, da pa bi vedeli kdaj gre za uspešno delo, je torej potrebno sprejeti STANDARDE, za vse zgoraj in za druge, organe z javnimi pooblastili.

Na tej podlagi (ko se dogovorimo o minimalnih standardih za kvalitetno delo organa) se šele lahko »pogovarjamo« o »kvaliteti« vodenja posamezne osebe z javnimi pooblastili.

Ko pospravimo hlev in zagotovimo, da se bo hlev pospravljal tudi za naprej, se lahko posvetimo tudi temu, da se spirala negativne selekcije, prekine. Za vse zgoraj navedeno, potrebujemo vsaj 5-10 let, trdega dela (tako izkušnje davčnih reform, iz tujine).

RES KONEC »MODROVANJA«

Ugotovitve g. Kordeža so mi blizu, saj izvede temeljito analizo, ki lahko v celoti spremenijo tudi potrebne ukrepe za spremembe. V Sloveniji ne delamo – premalo (to »slutim« tudi sam). In tudi ne delamo slabo (če bi delali slabo, ne bi bili med premožnejšimi na svetu….). To »se vidi«, že na prvi pogled. Kljub temu pa imamo eno izmed najvišjih stopenj samomorilnosti in anksioznosti.  

Res je tudi, da javni sektor v zadnjih 30-letih, ni imel »nadzora« nad tem, za kaj smo ga sploh plačevali. Plačniki davkov, seveda. In ker »Slovenec« želi vedno zmagati, so pogoji za anksioznost družbe (ker vedno želimo še več…) – več kot na dlani. Več o tem, dr. Godina….

Napisano ne pomeni, da so javni uslužbenci »vsi zanič«. Zagotovo pa zapisano pomeni, da smo imeli izredno slabo upravljanje v sektorju »javno«. Najbolj žalostno pa je, da niti ne moremo povedati, kako slabi (ali pa dobri) »smo bili« (ker nimamo STANDARDOV, ni kriterijev,….).

Ostajajo pa zgolj občutki in vprašanje: ZAKAJ SE SLABO POČUTIMO. Ali morebiti zato, ker vsi organi delujejo VRTIČKARSKO[20]?