Avtor: mag. Franc Derganc, član Strateškega sveta za davčni sistem pri Ministru za finance g. Klemnu Boštjančiču

Datum: 30.5.2024

V uvodu moram poudariti, da sem, kot član oz. predsednik Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (www.zdss.si) deloval, v smislu podajanja »predlogov izboljšav« našega davčnega sistema, že v treh zadnjih vladah.

V zadnjih dveh vladah sem sodeloval tudi kot član t.i. strateških posvetovalnih svetov  pri ministru za finance. V vseh navedenih forumih sem zastopal stališče (na podlagi lastne analize mednarodnih primerjav materialnih in postopkovnih davčnih pravil ter izvajanja pravil), da:

1.  slovenski davčni sistem (še) NE temelji na sodobni slovenski Ustavi (ključne pravice plačnikov davkov do pravne varnosti, gotovosti, informiranja, zasebnosti itd. niso udejanjene, saj praksa pokaže veliko nesorazmerje med močjo države in stranke – v korist države[2]) oz. predvsem da
2. rezultat storitev javnega sektorja v davčnih in davčno-sodnih postopkih(FURS, MF, Upravno sodišče v davčnih zadevah….) bistveno negativno vplivajo na t.i. pravno-varno poslovno okolje za tiste, ki praktično v celoti financirajo vse štiri vrste javnih blagajn (predvsem mikro, mala in srednja podjetja).

Seveda imamo težavo predvsem v t.i. davčno-materialnih predpisih (vsaj javnost se največ ukvarja z dohodnino, DDPO-jem, prispevki….), saj ne udejanjamo t.i. načela enakosti – celo na »teoretični« ravni. Gre za t.i. razgradnjo progresivnosti pri obdavčitvi fizičnih oseb (pretirana cedularnost oz. obdavčitev statusov ne pa dohodkov). V Slovenji (primeroma) proizvajalec paradižnika plačuje različne dajatve v odvisnosti od »njegovega statusa« (kmet-osnovna kmetijska dejavnost, Kmet z dopolnilno dejavnostjo, SP, SP-normiranec, DOO normiranec, DOO……), kar je v »teorij nesprejemljivo«[3]. Davek mora biti posledica dohodkov, ne pa statusa izvajalca (tako USTAVA)!

Pri obdavčitvi dohodkov podjetij uporabljamo dva zakona (kar povzroča neenakost), ki določata »obdavčitev dohodkov podjetij«, kar seveda onemogoča t.i. enakost pred zakonom (Slovenija obdavčuje različno SP-je glede na pravne osebe), tako z vidika plačevanja prispevkov, kot tudi dohodkov iz dejavnosti od dohodkov pravnih oseb.

Na področju obdavčitve podjetij bi bilo smiselno (po vzoru Belgije, Hrvaške, Francije. Latvije, Litve, Luxemburga, Nizozemske, Polske, Portugalske, Slovaške) uvesti progresijo[4] (oz. nižjo stopnjo obdavčitev za male zavezance), saj je znano, da boj zoper sivo ekonomijo terja obdavčitev nizkih dohodkov podjetij – z nižjo stopnjo obdavčitve (tako teorija na področju poja zoper sivo ekonomijo). Predvsem pa je potrebno odpraviti obdavčitev dividend za mikro in mala podjetja, saj je potrebno izenačiti obdavčitev med t.i. SP-ji in pravnimi osebami[5].

Na področju prispevkov zastopam stališče, da t.i. večkratno plačevanje prispevkov ni skladno s temeljnimi načeli zavarovanja (četudi obveznega[6]), saj je jasno, da mora pri zavarovanjih (obvezno socialno in zdravstveno zavarovanje) prevladovati t.i. zavarovalniška logika. Tudi pri zavarovanju avtomobila ne plačujemo večkratno zavarovalne premije za isto zavarovalno kategorijo oz. vrsto (npr. za zavarovanja avta plačujemo samo eno zavarovalno premijo), zato moramo tudi na področju obveznih zavarovanj zagotoviti vsaj minimalno upoštevanje t.i. logike zavarovanj.

Na področju t.i. lokalnih javnih dajatev zastopam stališče, da mora pridobiti plačnik davkov ustrezna pravna varstva, saj je znano, da lokalna samouprava nima ustavno-pravno pravilno postavljenih niti davčnih registrov, predvsem pa pravice plačnikov davkov (npr. do znižanja ali oprostitev osnove) niso zadovoljivo udejanjena. Na področju t.i. javnih gospodarskih dajatev (dajatve na položnice na elektriko) zastopam stališče, da Slovenija mora urediti tudi postopek znižanja in oprostitev javnih dajatev – v primeru t.i. energetske revščine.

Na področju t.i. postopkovne davčne zakonodaje imamo, po oceni avtorja tega zapisa, največ neskladij z ustavo, kar nenazadnje ugotavljata tudi Vrhovno in Ustavno sodišče[7]. Ključno je namreč umanjkanje zavedanja o pomenu varovanja pravic plačnikov davkov oz. Slovenija, pri večino ključnih inštitutov (prehod iz upravnega v kazenski postopek, varovanja načela NE BIS IN IDEM, zagotavljanje pravice do informiranja, zasebnosti, pravne varnosti itd.).

Izrazito negativno odstopamo pri varovanju pravic plačnikov davkov (glede na »zrele« demokracije), kar ugotavlja vsakoletna analiza pravic, ki jo izvaja, primeroma IBFD[8][9]. Predvsem pa umanjkanje dejanskega udejanjanja pravic čutijo slovenska podjetja v t.i. davčno-inšpekcijskih postopkih, saj na pravico čakajo – tudi po 10 let po datumu, ko so morali plačati svojo obveznost na podlagi t.i. inšpekcijskih odločb.

Kot je razvidno iz zgornjih sestavkov, lahko zaključim, da je moj »osebni boj« na področju »teženj za posodobitev davčno pravnih pravil«, mogoče opisati v naslednjih dveh točkah:

1. Slovenski davčni sistem moramo posodobiti na postopkovnem in materialnem področju,
2. Predvsem pa moramo posodobiti IZVAJANJE davčne zakonodaje v smeri, da uravnotežimo PRAVICE in OBVEZNOSTI s ciljem, da bo plačnik davkov plačal samo toliko davkov, kot to določa NAMEN zakonov – in niti enega evra več in sicer v EU-primerljivem časovnem obdobju. Za kar pa potrebujemo reformo I.in II. Stopnje, prav tako pa je nujna tudi reforma odločanja na upravnem sodišču, po vzoru Avstrije.

Vse predloge, ki sem predlagam trem ministrom za finance sem objavljal na spletnih straneh www.zdss.si in www.modro-poslovanje.si. 

V uvodu moram, zaradi transparentnosti, poudariti, da sem se vključil v pogovore o »nujnih spremembah davčnega sistema« z navedenim ministrom, že pred imenovanjem navedene osebe na funkcijo, ki jo trenutno zaseda. Navedeno želim jasno razkriti zato, ker sem prišel do spoznanja, da je ključni problem naše davčne stvarnosti – v »ne transparentnem postopku nastajanja in sprejemanja davčne zakonodaje«. Zato je prav, da tudi sam razkrijem svoje aktivnosti – že pred ustoličenjem trenutne Vlade.

Do katerih ugotovitev sem prišel v zvezi s svojim delom v treh različnih zadnjih vladah Republika Slovenije?

TEZA: Davčne predpise sprejemamo na podlagi lobističnih pritiskov (tudi internih, znotraj izvršilne veje oblasti), politika pa sprejem odločitve – brez izdelane kvalitetne ANALIZE (predvsem mednarodno pravne), brez jasno merljivih CILJEV, brez EVALVACIJE ukrepov in posledično davčni sistem razgrajujemo in ga »peljemo« daleč stran od pravil in načel naše lastne ustave, ki predvideva t.i. pošten davčni sistem. Vsakokratni ministri za financ – se torej zgolj »naslonijo« na tehnični del pripravljavcev zakonodaje, stroke in potreb terena – pa ni niti za »ščepec soli« (to velja zagotovo od leta 2004 dalje).

Malo o zgodovini »boja za pravice plačnikov davkov pri nas«

Že v letu 2019 je ZDSS organizirala Okroglo mizo, pod pokroviteljstvom Evropske Komisije, na temo »Pravice plačnikov davkov«. Sklep okrogle mize je bil, da ima že preko 120 držav sprejete t.i. KODEKSE ZA PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV (in Varuha za pravice plačnikov davkov, ki skrbi, da se KPPD udejanji), kar bistveno poviša pravno varno okolje za plačnike davkov. Slovenije seveda ni v navedem krogu držav. Zato se ne čudimo, če se naši davki, oz. predvsem stopnje, nenehno povišujejo, kvaliteta javnih storitev pa pada (zdravstvo, sodstvo, javna uprava….).

Vse opisano se nam dogaja zato – ker se lahko. Če ni analiz ukrepov – tudi posodobitev procesov ne more biti. Če ne želimo razumeti dognanja strokovnjakov, ki  preučujejo sivo ekonomijo in korupcijo, ki bistveno negativno vplivajo na t.i. prostovoljno davčno privolitev – potem lahko delamo enako »kot do sedaj« in »veselica se lahko nadaljuje«.

Ko smo v naslednjih letih (ZDSS) preučevali tudi druge inštitute, ki bi lahko izboljšali pravno-varno poslovno okolje za plačnike davkov (podjetja), smo ugotovili, da ima 17 od 27 držav v EU27 t.i. regulativo davčnih posrednikov oz. svetovalcev v smeri ureditve poklica, s ciljem zagotoviti podjetjem in posameznikom KVALITETNO, STROKOVNO, PREDVIDLJIVO davčno informacijo.

Davčni svetovalec (ali gospodarski zaupnik, kot svetovalca poimenujemo v Avstriji) namreč v večjem delu, kot to velja za davčno administracijo – izvaja t.i. funkcijo oz. pravico do informacije. Slovenije ni med navedenimi državami in očitno pri nas velja, da je lahko davčni posrednik slehernik, četudi oglašuje plačevanje davkov v »tretji državi« in ne v državi, ki financira pokojnine našim dedkom in babicam. Na podlagi povedanega lahko zaključimo, da slovensko podjetje ni deležno enakovredne davčne informacije, kot jo je deležno avstrijsko ali nemško in to že zato, ker nimamo uvedenih t.i. davčnih svetovalcev!

O navadnih temah (kje so ključne težave slovenskega davčnega sistema) sem z g. Ministrom Boštjančičem razpravljal – že pred oblikovanjem trenutne vlade, zato štejem, da je z davčno problematiko – dovolj kvalitetno seznanjen.

Ključni težavi našega davčnega sistema (kar minister dobro »ve«) so povezani tako z zakonodajo (enakost pred zakonom v materialih in postopkovnih predpisih), kot tudi z izvajanjem zakonodaje (odločanje na I.II stopnji, odločanje pred Upravnim sodiščem, ovire za dostop do Vrhovnega sodišča).

V predhodni vladi smo delno uspeli identificirati večino težav, zato sem trenutnemu prvemu ministru tudi predlagal, da Slovenija nujno potrebuje t.i. STALNO DELOVNO TELO, ki bi z vidika Ustave in stroke, pripravljala podlage za politične odločitve (in ne bi vedno znova začeli z delom iz t.i. nule, predvsem pa bi se zakoni sprejemali po predvidljivi metodologiji).

Popolnoma nesprejemljivo namreč je, da sprejemamo davčno-pravna pravila, ki jih Ustavno in Vrhovno sodišče – kot po tekočem traku, razglašajo za »neustavne«. Trenutno ima Slovenija namreč celotni Zakon o davčnem postopku – »razglašen za neustavnega«. In ne znamo ali nočemo poiskati niti vzrokov za tako »velike sramote«? Ali drugače. Četudi vemo, da nekaj delamo hudo narobe, bomo enako delali tudi naprej?

Kot je razvidno iz objav v medijih, bo Minister za finance – brez razprave o navedeni temi na Strateškem svetu 2024 – poslal na Vlado predlog o t.i. avtomatični izmenjavi knjige prejetih in izdanih računov za vse davčne zavezance v Republiki Sloveniji.

Kaj je navedeno v predlogu ministra o vzrokih za navadni ukrep?

Zasledimo, da naj bi ukrep prispeval k t.i. poenostavitvi za plačnike davkov. Razmeti je, da naj bi ukrep bil namenjen ZGOLJ plačnikom davkov (v smislu administrativne razbremenitve), ki naj bi jim FURS, na podlagi prejetih KIR in KPR, avtomatično odmeril DDV obveznost.

Seveda navedeno ne drži. V ozadju ukrepa je očitno interes Finančne uprave RS, ki želi na podlagi »avtomatične izmenjave« vseh računov kupcev in dobaviteljev za vse zavezance, pridobiti določene informacije, ki naj bi služile tudi »davčnim nadzorom«. Pridobivanje podatkov na zalogo (gre za t.i. nesorazmerni poseg v zasebnost) – pa naša USTAVA prepoveduje!

Poglejmo kje so lahko velike težave za ministra, v kolikor bo predlagal navedeni ukrep, ki ga predlaga FURS – brez izdelane analize posledic?

V sleherni demokratični državi velja, da so davki sorazmerni poseg države v premoženje posameznikov in podjetij s ciljem financiranja javnih zadev. Davčni postopek je najbolj invazivni upravni postopek, saj lahko uradnik z dokončno odločbo – dobesedno odvzame premoženje plačniku davkov – že v roku 30 dni po prejeti odločbi (četudi se plačnik davkov pritoži na odmero).

Država mora zato, da so varovane tudi pravice strank oz. podjetij, v davčnih postopkih varovati pravice plačnikov davkov (do zasebnosti, do lastnine itd.), saj je jasno, da ima država veliko »premoč« v davčnih postopkih. Še posebej to velja za Slovenijo, kjer pritožba ne zadrži izvršitve, hkrati pa boj za davčno pravico traja  - lahko tudi več kot 10 let (kakovost javnih storitev na davčnem področju je močno vprašljiva). Zastaranje imamo namreč neustrezno urejeno in se roki zastaranja lahko podaljšajo praktično v nedogled.

Predlagani ukrep Ministra za finance posegel (predvsem) v naslednje pravice plačnikov davkov – nesorazmerno:

1. Pravica do zasebnosti – saj bo država prejela vse informacije (in to na »zalogo«) o delovanju slehernega podjetja (država prejme informacijo kje se prehranjujemo, kje spimo, s kom poslujemo…). Navedeno zagotovo predstavlja grobo kršitev Listine EU o temeljnih pravicah in tudi slovenske ustave ter določil GPRD na področju varovanja zasebnosti.
2. Pravica do varovanja poslovne skrivnosti je okrnjena (država bo lahko izračunala marže za sleherno podjetje) oz. pravico do dejanskega udejanjanja t.i. svobodne gospodarske pobude.
3. Pravica do udejanjanje pravice do zaupnosti med odvetnikom oz. davčnim svetovalcem in stranko (v določenih državah davčna administracija ne sme kontrolirati potnih nalogov davčnih svetovalcev – pri nas pa bo država prejela vse izdane in prejete račune in to na zalogo?).

Ali bo ukrep izmenjave podatkov na zalogo – izboljšal t.i. davčno privolitev oz. ali bo ukrep znižal sivo ekonomijo?

Kratek odgovor na postavljeno vprašanje je – absolutno NE (pravilneje rezultati bodo zanemarljivi).

Zakaj? Ko računovodstva prejmejo informacijo od stranke oz. od oddelka v podjetju, da je bil izdan račun ali da je prejeti račun prispel v podjetje – tovrstne informacije se avtomatično upoštevajo pri izračunu davčne obveznosti za DDV. Ali drugače. Morebitno izogibanje, ki lahko nastane (zgolj) v primeru, ko oseba A evidentira prejeti račun od osebe B, ki izdani račun NE evidentira v svoji KIR, se že sedaj lahko nadzira preko t.i. kontrole. Ki že danes izvajajo t.i. kontrolo vseh KIR in KPR (že danes kontrola izdaja sklepe o predložitvi KIR in KPR, praktično na dnevnem nivoju).

Če pa bi Slovenija uvedla ukrep uvedba davčno-svetovalnih standardov (ki bi veljali za vseh 30.000 oseb, ki danes oddajajo obračune za vse zavezance – po vzru Združenega Kraljestva), potem bi država lahko resno naslovila tudi tiste promete, ki jih danes in jutri še ni v KIR (t.i. podjetniška siva ekonomija).

Ali bo ukrep dejansko »administrativno razbremenil« plačnike davkov, če bomo pošiljali KIR in KPR na FURS in hkrati ne bomo oddajali DDV-O obrazca, ki predstavlja zgolj vnos podatkov iz KPR in KIR v DDV-O obrazec?

Kratek odgovor na postavljeno vprašanje je  - absolutno NE. Zakaj? Ker ukrep zgolj poviša stroške za pripravljavce računovodskih programov. Za delo v računovodstvih – se ničesar ne spremeni! Prej nasprotno, saj bodo morala računovodstva dodatno nalagati programe, kar bo povzročilo izključno VIŠJE stroške za plačnike davkov!

Ali ni ukrep zgolj »paravan« za kršitev načela NE BIS IN IDEM?

Država ne sme več kot enkrat nadzirati davčne obračune. Trenutno velja, da kontrola, ki nadzira obračun DDV-O (npr. obdobje 2 2024), ne sme večkrat nadzirati isti obračun. Ali želi država, preko »avtomatične izmenjave obračunov« dejansko zagotoviti t.i. večkratno in prepovedano kontrolo istih obračunov?

Če tehtamo (ukrep izmenjave KIR in KPR) med:

1. nesorazmernostjo posega v svobodno gospodarsko pobudo (izmenjava krši pravico do t.i. poslovne skrivnosti) med
2. nesorazmernostjo posega v zasebnost in varovanim inštitutom zaupnosti med SVETOVALCEM in stranko (t.i. privilegij zaupnosti), če tehtamo med
3. koristmi za državo (kar FURS že redno izvaja – izmenjava KIR in KPR na podlagi sklepov kontrole)
4. povečanimi stroški in nobeno administrativno razbremenitvijo, potem je jasno, da

predlagani ukrep pretirano posega v PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV (zato ni primeren za nadaljnjo obravnavo), predvsem v pravice t.i. mikro, malih in srednjih podjetij, ki financirajo vse 4 sklope javnih dajatev v deležu preko 70%, država pa ne bo deležna praktično »nobene uporabne koristi« v smislu večje davčne privolitve.

Ukrep Ministra za finance RS, s katerim želi nesorazmerno poseči v ZASEBNOST, in s katerim ne bo dosegel nobenega zastavljenega cilja (ki ga celo ni opredeljenega – cilj razbremenitve pa dokazano ni resničen), je torej ukrep, ki ga je mogoče:

1. umestiti v ukrepe brez izdelane ANALIZE, brez jasno določenih CILJEV oz.
2. ga je mogoče umestiti v t.i. sklop ukrepov, za katere ni mogoče trditi, da gre za t.i. integritetno izvajanje pooblastil, oseb z javnimi pooblastili.

Če bi deloval po zgoraj navedeni metodologiji »ustvarjanja davčnih predpisov« – lahko govorimo o t.i. pravilni poti izgradnje poštenega davčnega sistema v Republika Sloveniji.

Minister za finance, ali se boš postavil na pravo stran zgodovine ali pa boš, enako »kot so to delali drugi ministri za finance«, zgolj poslabševali pravno varnost slovenskih podjetij?

Ali drugače. Minister za finance "integriteta oseb z javnimi pooblastili" se krepi, ko se krepi poštenost davčnega sistema (predvsem 14. člen Ustave - vidik materialnega in postopkovnega prava).  Če delaš enako, kot so »delali tvoji predhodniki (in poštenost oz. pravno varnost slovenskih podjetij slabiš), potem "neustavnosti" naše ureditve (glej primeroma odločbo US 109/23), zagotovo ne boš odpravil.

Analiza preteklih zmotnih ukrepov in izvajanja ukrepov FURS ter tudi pravosodja v davčnih zadevah, kot izhaja iz odločbe US 109/23, je namreč simptomatična. In predlog »avtomatičnega pošiljanja vseh prejetih in izdanih računov na FURS« zagotovo (si upam trditi) sodi v t.i. ukrep, ki nesorazmerno posega v pravico do svobodne gospodarske pobude in zasebnosti.

Spoštovani minister za finance, tvoj svetovalec pričakuje odgovore na vprašanja iz SKLEPA tega sestavka, kajti sicer ti ne more »dobro svetovati«.

Prosim te torej zgolj za »argumente«, analizo in cilje za ukrep avtomatične izmenjave vseh prejetih in izdanih računov za vsa podjetja. Ne trdim namreč,  »da vse vem«. Trdim zgolj, da na podlagi meni znanih argumentov, predlog ne more prestati testa, ki se mu reče »test sorazmernosti«. Popravljam. Tuji investitorji in slovenska podjetja terjajo odgovore na zgornja vprašanja. Moja malenkost ni pomembna.

Če bi bil ti, minister za finance, zlata ribica, pa bi si zaželel zgolj eno željo. Zagotovi mi, zlata ribica samo to, da bi davčno-pravna pravila v Sloveniji, sprejemali po METODOLOGIJI, ki zagotavlja – najbolj »pametna in ustavno-pravno pravilna« davčna pravila (glej tezo iz tega sestavka). No še eno željo bi imel. Tudi izvajanje davčnih pravil – naj bo »pametno in ustavno-pravno pravilno«. In potem bi srečno živeli v državi, ki se ji reče – »najbolj davčno-poštena« država na svetu. In ker pravljica potrebuje nadaljevanje, bomo deležni še veliko zapletov…..

Pripravil mag. FRANC DEGRANC, 30.05.2024

ENRICO LETTA, HITROST, VARNOST, SOLIDARNOST ; Krepitev vloge enotnega trga za doseganje trajnostne prihodnosti in blaginje za vse državljane EU, april 2024 Ker so pri nas davki »glupi« so tudi PRAVICE PLAČNIKOV DAVKOV »glupe«, ali kako iz cone »pridnosti« in »črednega nagona« v svet (predvidljivost) – tudi na davčnem področju….