Koalicijska pogodba pod lupo AI analitika javne oblasti: pravice brez pogojev niso učinkovite pravice

Zakaj politični program ni dovolj presojati po obljubah, temveč po merljivih učinkih na človeka

Ocenjevalna matrika po resorjih razkriva, kje manjkajo KPI, odgovornost in varovalke pred nepovratno škodo

 

Avtor: mag. Franc Derganc, www.modro-poslovanje.si, 25.05.2026

Analizo izvedel: AI analitika javne oblasti (koda in baza znanja je avtorstvo mag. Franc Derganc)

 

Preduvod - ali iz dokumenta (koalicijska pogodba) sploh vemo, kaj je »uspešna Slovenija«?

Koalicijska pogodba za mandat 2026–2030 izhaja iz cilja oblikovati »uspešno Slovenijo«. Toda že pri tem izhodišču nastane temeljna metodološka težava: iz dokumenta ni mogoče zanesljivo sklepati, da vemo, kaj naj bi bila uspešna Slovenija za vse prebivalke in prebivalce Slovenije. Dokument našteva razvoj, blaginjo, varnost, stabilne javne finance, višje plače, zdravstvo, stanovanja, demografijo, digitalizacijo in decentralizacijo, vendar ne določi dovolj jasno, kdaj bi lahko rekli, da je oblast pri teh ciljih dejansko uspešna. Manjkajo merljiva izhodišča, jasna vizija, odgovorni nosilci, pragovi neuspeha in outcome KPI, ki bi pokazali, ali se je položaj človeka res izboljšal.

Ocenjevalna matrika AJAO zato pokaže zelo zgovorno sliko. Povprečna skupna ocena dokumenta znaša približno 2,24 od 5, zaokroženo 2,25 od 5. To pomeni, da program pravilno zazna večino ključnih področij javnega delovanja, vendar jih ne prevede v dovolj kakovosten sistem izvedbe, merjenja, odgovornosti in varovalk. Po šolsko povedano: dokument dosega šibko dvojko. To ne pomeni, da v njem ni nobenih pravilnih tem. Pomeni pa, da iz njega ni mogoče pričakovati visoke kakovosti javnega upravljanja, če ne bo dopolnjen z resnimi analizami, diagnozami, KPI-ji in nadzornimi mehanizmi.

Največja težava zato ni v tem, da dokument govori o uspešnosti. Težava je v tem, da o uspešnosti govori brez jasnega odgovora, kaj uspešnost sploh pomeni. Če oblast govori o uspešni Sloveniji, hkrati pa ne določi, ali uspešnost pomeni krajše čakalne dobe, večjo rodnost, manj revščine zaposlenih, dostopnejša stanovanja, manj napak organov, boljšo pravno varnost, manj regionalnih razlik ali večjo stabilnost družin, potem se pogovarjamo predvsem o sloganu. Brez meril uspešnosti ni mogoče ločiti reforme od propagande, ukrepa od vtisa in javnega interesa od političnega marketinga.

Posebej problematično je, da kakovostne diagnoze očitno niso opravili niti tisti družbeni akterji, ki bi jo morali zahtevati prvi: stanovske, delodajalske, gospodarske in druge lobistične organizacije. Če ni analize vzrokov, ni mogoče pričakovati dobre diagnoze. Če ni dobre diagnoze, ni mogoče pričakovati kakovostnih ukrepov. In če ni kakovostnih ukrepov, ni realno pričakovati, da bo Slovenija v prihodnjih desetletjih dosegla cilje, ki jih rada omenja v političnih govorih — od dostojnega življenja od dela do demografske obnove oziroma rodnosti blizu 2,0 brez nadomeščanja s priseljevanjem.

Zato je prvi sklep preprost in neprijeten: iz koalicijske pogodbe ne izhaja, da že vemo, kaj je uspešna Slovenija za vse ljudi v tej državi. Izhaja predvsem, da politika uporablja pojem uspešnosti, ne da bi ga dovolj natančno napolnila z merljivimi učinki. V takem položaju državljanki in državljanu ostane staro pravilo: Slovenka in Slovenec, zanašajta se nase in na svoje kljuse.

 

Uvod

Ta prispevek preučuje koalicijsko pogodbo za mandat 2026–2030 kot programski dokument prihodnje izvršilne oblasti, ki ne vpliva samo na razmerja med političnimi strankami, temveč na dejanske pogoje življenja ljudi: zdravje, delo, davke, stanovanja, družino, šolstvo, varnost, pravosodje, javno upravo, digitalizacijo, slovenščino, socialno varnost in dostop do javnih storitev.

Preučujemo jo zato, ker politična obljuba sama po sebi še ni človekovopravni učinek, ukrep sam po sebi še ni uspešnost, formalna zakonitost pa še ne pomeni, da država deluje dobro. Zato analiza ne sprašuje, ali je program politično všečen, lev, desen, liberalen ali konservativen, temveč ali so cilji prevedeni v merljive pogoje, odgovorne nosilce, roke, javno poročanje, KPI-je in varovalke pred nepovratno škodo.

Preučujemo jo z metodologijo AI analitika javne oblasti, ki primerja programske zaveze z dejanskimi pričakovanji človeka: ali pacient pride pravočasno do zdravljenja, ali družina lahko stabilno biva, ali otrok dobi pogoje za razvoj, ali davčni zavezanec prejme pravilno in razumljivo odločitev, ali digitalizacija človeka vključuje ali izključuje ter ali javna oblast svoje napake popravi sama ali jih prevali na posameznika. Bistvo presoje je zato vprašanje, ali koalicijska pogodba ostaja na ravni političnega programa ali pa že vsebuje elemente odgovornega javnega upravljanja, ki človekove pravice spreminja iz obljube v dejanske življenjske pogoje.

 

Zakaj je potrebna ocenjevalna matrika po resorjih

Koalicijska pogodba ni zgolj politični seznam želja. Je programski dokument prihodnje izvršilne oblasti, ki lahko neposredno vpliva na zdravje, delo, stanovanje, družino, davke, varnost, šolstvo, pravosodje, digitalizacijo in dostop do javnih storitev.

Zato je ni mogoče presojati samo po tem, ali vsebuje politično všečne cilje. Presojati jo je treba po tem, ali za vsak cilj določa tudi pogoje, merila, odgovornost in varovalke za človeka.

Osrednje vprašanje ni, ali pogodba govori o zdravstvu, stanovanjih, davkih, debirokratizaciji ali varnosti. Osrednje vprašanje je, ali je za ta področja razvidno, kaj se bo dejansko izboljšalo za pacienta, otroka, družino, delavca, podjetnika, starejšega, invalida, davčnega zavezanca ali prebivalca regije. Politična obljuba sama po sebi še ni človekovopravni učinek. Tudi ukrep sam po sebi še ni uspešnost. Uspešnost javne oblasti se začne šele tam, kjer je mogoče preveriti, ali se je položaj človeka dejansko izboljšal.

Zato je potrebna ocenjevalna matrika po resorjih. Matrika ne ocenjuje ideološke usmeritve programa. Ne presoja, ali je posamezen ukrep politično lev, desen, liberalen, konservativen ali socialen. Presoja nekaj bistveno bolj osnovnega: ali je ukrep izvedbeno, človekovopravno in sistemsko zrel.

Temeljno merilo je preprosto: pravice brez pogojev niso učinkovite pravice. Pravica do zdravstva ne pomeni veliko, če pacient ne pride pravočasno do diagnoze. Pravica do stanovanja ne pomeni veliko, če mlada družina nima realne možnosti stabilnega bivanja. Pravica do dobre uprave ne pomeni veliko, če posameznik nosi breme napak organa. Pravica do socialne varnosti ne pomeni veliko, če pomoč pride šele po nastanku nepovratne škode. Pravica do jezika in sobivanja ne pomeni veliko, če niso zagotovljeni pogoji za učenje, vključevanje in razumevanje javnega prostora.

Ocenjevalna matrika zato preverja šest vidikov.

Prvič, ali ukrep varuje človekove pravice.
Drugič, ali upošteva minimalno varovano jedro človekovega razvoja, posebej otroka, družino, zdravje, bivanje, učenje in prihodnost.
Tretjič, ali je skladen z logiko dobre uprave po ZDU/ZUJAV: kakovost odločanja, čas do pravne varnosti, popravljivost sistema in odgovornost oblasti.
Četrtič, ali upošteva jezikovne in sobivanjske pogoje, zlasti tam, kjer se program dotika šolstva, migracij, javnih storitev in slovenščine.
Petič, ali ima ukrep merljive outcome KPI, ne zgolj opisov aktivnosti.
Šestič, ali obstaja sistemsko tveganje, da bo breme neuspeha nosil človek namesto države.

Iz razpoložljive analize izhaja, da koalicijska pogodba pravilno odpira večino ključnih področij javnega delovanja: javne finance, davke, zdravstvo, stanovanja, demografijo, šolstvo, varnost, pravosodje, debirokratizacijo, digitalizacijo, decentralizacijo, korupcijo, okolje in obrambo.
Njena prednost je širina. Njena slabost pa je, da cilji večinoma še niso prevedeni v merljive učinke na človeka. Zato program v tej fazi ni mogoče oceniti kot človekovopravno zrel program, temveč kot politično-programski okvir, ki potrebuje izvedbeno prilogo.

Ključna ugotovitev je, da dokument vsebuje ambicijo uspešne Slovenije, ne vsebuje pa še dovolj jasnega sistema dokazovanja uspešnosti. Manjkajo celoviti outcome KPI, odgovorni nosilci, roki, proračunske povezave, pragovi neuspeha, register tveganj in stop-the-line varovalke za primere nepovratne škode. To je posebej pomembno pri zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, stanovanjih, socialni varnosti, digitalizaciji, AI, šolstvu, jeziku in dobri upravi.
Na teh področjih lahko napačno zasnovan ali slabo izveden ukrep povzroči škodo, ki je pozneje ni več mogoče popraviti.

Ocenjevalna matrika zato ni tehnična tabela. Je test odgovornosti oblasti. Pokaže, ali država meri tisto, kar je za človeka zares pomembno. Ne števila postopkov, ne števila zakonov, ne števila reorganizacij in ne števila digitaliziranih obrazcev. Meriti mora čas do zdravljenja, stabilnost bivanja, popravljivost napak, dostopnost pravic, učinek na otroke, učinek na neenakosti, kakovost odločanja in preprečevanje nepovratne škode.

Če program povečuje moč, hitrost ali učinkovitost oblasti brez enakovrednega povečanja varovalk za človeka, je sistemsko tvegan. Če pa za vsak resor določi jasne KPI, odgovorne nosilce, javno poročanje in varovalke pred nepovratno škodo, lahko iz politične zaveze preide v preverljiv program odgovornega javnega upravljanja.

To je bistvo ocenjevalne matrike po resorjih. Ne meri všečnosti programa. Meri njegovo sposobnost, da človekove pravice spremeni iz politične obljube v dejanske življenjske pogoje.

 

I.Povzetek koalicijske pogodbe 2026–2030

 

Koalicijska pogodba za mandat 2026–2030 je programski dokument bodoče izvršilne oblasti, ki izhaja iz cilja oblikovati »uspešno Slovenijo«. Dokument poudarja razvoj, blaginjo, varnost, odgovorno javno upravljanje, stabilne javne finance, decentralizacijo, digitalizacijo, boljše zdravstvo, višje plače, dostopnejša stanovanja, demografsko obnovo, učinkovitejše pravosodje, boj proti korupciji in kriminalu ter večjo sposobnost države za črpanje evropskih sredstev. Gre za široko zastavljen program, ki ne ureja le posameznih politik, temveč določa smer delovanja države kot celote.

V finančnem delu pogodba izpostavlja potrebo po stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financah. Predvideni so ukrepi za makroekonomsko stabilnost, nadzor nad rastjo javnih izdatkov, večletno proračunsko načrtovanje, učinkovitejše upravljanje državnega premoženja in boljše črpanje evropskih sredstev. Poseben poudarek je namenjen razbremenitvi dela, zvišanju splošne olajšave, davčnim spodbudam za mlade ter uvedbi družinske dohodnine. Cilj teh ukrepov je povečati razpoložljivi dohodek, spodbuditi delo, podjetnost in konkurenčnost ter okrepiti materialno podlago družin.

Pomemben del dokumenta predstavlja razvojna in demografska usmeritev. Koalicijska pogodba povezuje prihodnost Slovenije z večjo skrbjo za mlade, družine, stanovanjsko politiko, rodnost in regionalni razvoj. S tem priznava, da dolgoročna uspešnost države ni odvisna samo od gospodarske rasti, temveč tudi od tega, ali imajo ljudje realne pogoje za delo, bivanje, ustvarjanje družine in varno prihodnost. V tem smislu dokument odpira vprašanja, ki neposredno zadevajo socialno varnost, pravico do stanovanja, položaj otrok in mladih ter stabilnost lokalnih skupnosti.

Koalicijska pogodba za mandat 2026–2030 je programski dokument bodoče izvršilne oblasti, ki izhaja iz cilja oblikovati »uspešno Slovenijo«. Toda prav pojem »uspešnosti« odpira prvo metodološko težavo. Avtor AJAO je politično stranko Demokrati predhodno pozval, naj pojasni avtorstvo in vsebinski izvor pojma »uspešnost oblasti«, vendar odgovora ni prejel. To odpira vprašanje, ali se je sporni koncept brez jasne navedbe izvora preslikal tudi v koalicijsko pogodbo. Vendar morebitni avtorski spor ni bistvo problema. Prava težava je vsebinska: dokument govori o uspešnosti, vendar ne pove dovolj jasno, kaj naj bi uspešnost oblasti sploh pomenila. Ne določi jasne vizije, ne določi obveznih outcome KPI, ne določi pragov neuspeha in ne pokaže, kdaj bi lahko javnost objektivno rekla, da je oblast dejansko izboljšala položaj ljudi. Če govorimo o uspešnosti brez meril uspešnosti, potem ne govorimo o odgovorni javni oblasti, temveč o političnem sloganu.

Na področju javnih sistemov pogodba napoveduje reformno usmeritev v zdravstvu, pravosodju, javni upravi in varnosti. V ospredju so učinkovitost, krajši postopki, boljše storitve, debirokratizacija, digitalizacija in večja odgovornost nosilcev javnih nalog. Program izhaja iz predpostavke, da mora država delovati bolj pregledno, hitro in uporabno za ljudi. Hkrati napoveduje okrepljen boj proti korupciji, kriminalu in neučinkovitosti institucij, kar kaže na namen povečati zaupanje v pravno državo in javno upravo.

Koalicijska pogodba obravnava tudi vprašanje varnosti, odpornosti države, obrambe, sobivanja in prihodnje vloge Slovenije v evropskem prostoru. V tem okviru poudarja potrebo po močnejših institucijah, urejenem javnem prostoru, boljši pripravljenosti države in jasnejšem določanju odgovornosti. Dokument zato ni zgolj skupek posameznih sektorskih ukrepov, ampak poskus oblikovanja celovitega modela upravljanja države v obdobju negotovosti.

Z vidika človekovih pravic je ključna značilnost pogodbe, da posega v skoraj vsa področja vsakdanjega življenja: delo, plače, davke, zdravje, stanovanje, družino, izobraževanje, varnost, pravno varstvo, jezik, digitalizacijo in dostop do javnih storitev. Zato jo je treba razumeti kot program javnega delovanja, ki lahko bistveno vpliva na dejanske pogoje uresničevanja človekovih pravic.

Temeljna odprta dilema dokumenta pa je, da cilji večinoma še niso prevedeni v merljive učinke na človeka. Pogodba jasno izraža smer: več učinkovitosti, več razvoja, več varnosti in več odgovornosti. Manj jasno pa določa, kako bo preverjeno, ali ti ukrepi dejansko izboljšujejo položaj ljudi, zmanjšujejo neenakosti, varujejo otroke in družine ter preprečujejo nepovratno škodo. Zato je za nadaljnjo presojo ključno vprašanje: ali bo program ostal na ravni političnih zavez ali pa bo dopolnjen z merljivimi kazalniki uspešnosti, odgovornimi nosilci in varovalkami za človeka.

Matrika po področjih – ukrepi koalicijske pogodbe

Spodnja matrika povzema ukrepe po ključnih področjih koalicijske pogodbe. Ker je izvirni PDF skeniran in ni strojno berljiv, je matrika oblikovana na podlagi vidnih strani dokumenta in razvidnih programskih sklopov; zato je primerna kot analitična matrika za članek, ne kot dobesedni prepis vsakega ukrepa.

Področje	Razvidni / vsebinsko povzeti ukrepi	Namen ukrepa	Neposredni naslovnik	Človekovopravni pomen
Javne finance	Stabilne javne finance, nadzor rasti izdatkov, večletno proračunsko načrtovanje, učinkovitejše upravljanje državnega premoženja	Zagotoviti fiskalno vzdržnost države	Davkoplačevalci, uporabniki javnih storitev, prihodnje generacije	Stabilne finance so pogoj za zdravstvo, šolstvo, socialno varnost in pravno državo
Davčna politika	Razbremenitev dela, dvig splošne olajšave, olajšave za mlade, družinska dohodnina	Povečati neto dohodek, spodbuditi delo in družine	Zaposleni, mladi, družine, podjetniki	Vpliva na materialno varnost, dostojanstvo dela in pogoje za družinsko življenje
Gospodarstvo in podjetništvo	Spodbujanje podjetnosti, konkurenčnosti, inovacij, manj administrativnih ovir	Okrepiti gospodarsko rast in ustvarjanje dodane vrednosti	Podjetja, samozaposleni, delavci	Pomembno za pravico do dela, premoženjsko varnost in stabilna delovna mesta
Plače in delo	Višje plače, razbremenitev dela, večja produktivnost	Da delo omogoča višji življenjski standard	Delavci, delodajalci, družine	Delo mora omogočati dostojno življenje, ne le formalne zaposlenosti
Zdravstvo	Izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, skrajševanje čakalnih dob, učinkovitejša organizacija sistema	Zagotoviti pravočasno zdravljenje	Pacienti, otroci, starejši, kronični bolniki	Neposredno zadeva pravico do življenja, zdravja in telesne integritete
Dolgotrajna oskrba in starejši	Ureditev dostopa do oskrbe, razbremenitev družin, boljše storitve za starejše	Preprečiti zapostavljenost starejših in izgorelost svojcev	Starejši, invalidi, družinski oskrbovalci	Pravica ne sme ostati samo formalna; ključna je dejanska storitev
Stanovanjska politika	Dostopnejša stanovanja, ukrepi za mlade in družine, večja stanovanjska stabilnost	Omogočiti samostojno življenje in družinsko načrtovanje	Mladi, družine, najemniki	Stanovanje je pogoj zasebnega in družinskega življenja
Demografija in družine	Spodbude za družine, boljši pogoji za otroke, davčni in stanovanjski ukrepi	Obrniti negativne demografske trende	Otroci, starši, mlade družine	Družina in otrok sta pokazatelja, ali država ustvarja pogoje prihodnosti
Otroci in mladi	Ukrepi za mlade, stanovanja, šolstvo, davčne olajšave, družinska politika	Povečati možnosti mladih za samostojnost	Otroci, dijaki, študenti, mladi zaposleni	Ključno področje minimalnega varovanega jedra po Nadkonvenciji
Šolstvo in znanje	Krepitev znanja, kakovosti šolstva, priprava mladih na prihodnost	Izboljšati kompetence in razvojni potencial	Otroci, učitelji, starši, gospodarstvo	Pravica do izobraževanja mora biti dejansko dostopna in kakovostna
Slovenščina in sobivanje	Varstvo slovenskega jezika, urejeno sobivanje, vključevanje v javni prostor	Ohraniti skupni jezik javnega delovanja	Otroci, šole, priseljenci, lokalne skupnosti	Slovenščina je pogoj razumevanja javnih postopkov in kulturne kontinuitete
Varnost in boj proti kriminalu	Boj proti kriminalu, večja varnost, okrepljeno delovanje represivnih in preventivnih organov	Zagotoviti varno življenjsko okolje	Prebivalci, lokalne skupnosti, žrtve kaznivih dejanj	Varnost je človekova pravica, vendar mora biti vezana na sorazmernost in nadzor
Korupcija in integriteta	Boj proti korupciji, večja odgovornost, preglednost javnega delovanja	Povrniti zaupanje v institucije	Državljani, podjetja, javni sektor	Korupcija razgrajuje enakost pred zakonom in dostop do pravic
Pravosodje	Učinkovitejši postopki, večja odgovornost, hitrejše reševanje zadev	Skrajšati čas do pravne varnosti	Stranke v postopkih, podjetja, družine	Pošten postopek pomeni pravočasno in kakovostno odločitev
Javna uprava in debirokratizacija	Manj birokracije, hitrejši postopki, uporabniku prijazna država	Zmanjšati administrativno breme ljudi	Vsi uporabniki javnih storitev	Dobra uprava pomeni, da država ne prelaga svojih napak na posameznika
Digitalizacija	Digitalne storitve, učinkovitejša uprava, modernizacija postopkov	Pospešiti in poenostaviti dostop do storitev	Državljani, podjetja, javni uslužbenci	Digitalizacija je legitimna le, če ne izključi starejših, revnih ali ranljivih
Decentralizacija in regionalni razvoj	Prenos razvoja v regije, krepitev lokalnih okolij, enakomernejši razvoj	Zmanjšati razlike med centrom in regijami	Občine, regije, podeželje	Enaka dostopnost pravic ne sme biti odvisna od kraja bivanja
Črpanje evropskih sredstev	Učinkovitejše pridobivanje in uporaba EU sredstev	Financirati razvojne projekte in reforme	Država, občine, gospodarstvo, prebivalci	EU sredstva morajo izboljšati dejanske storitve, ne le statistike investicij
Obramba in odpornost države	Krepitev obrambne sposobnosti, varnosti in odpornosti	Zaščititi državo pred zunanjimi in kriznimi tveganji	Prebivalci, institucije, prihodnje generacije	Varnost države je legitimna, če ne izčrpa socialnega in razvojnega jedra
Okolje, prostor in energetika	Razvojna, prostorska in energetska politika	Zagotoviti razvoj ob varovanju življenjskega okolja	Prebivalci, občine, prihodnje generacije	Okoljska škoda je pogosto nepovratna in neposredno vpliva na zdravje in dom

 

Analitični sklep matrike

Koalicijska pogodba pokriva večino ključnih področij javnega delovanja. Njena prednost je širina: povezuje javne finance, davke, zdravstvo, stanovanja, družine, varnost, šolstvo, digitalizacijo in decentralizacijo. Njena glavna pomanjkljivost pa je, da ukrepi večinoma še niso prevedeni v merljive učinke na človeka.

ZDU 8[1] določa, da hitrost, digitalizacija, fiskalna učinkovitost ali formalna zakonitost niso zadostni pogoji uspešnosti; uspešnost pomeni dejanski in preverljiv učinek na položaj ljudi, življenjske pogoje in prihodnji razvoj. Zato mora biti naslednji korak analize vprašanje: pri vsakem ukrepu je treba določiti, kdo nosi breme, če ukrep ne deluje, in kateri KPI pokaže, ali se je položaj človeka dejansko izboljšal.

Zaključna izjava: Ta analiza ne ocenjuje politične ali strokovne pravilnosti programa, temveč presoja, ali predlagane politike ohranjajo pogoje, v katerih lahko človekove pravice sploh delujejo.

 

II.Povzetek analize AJAO od II. poglavja dalje (analiza je prikazana v poglavjih od III. dalje)

Primarna analiza AI analitika javne oblasti izhaja iz izhodišča, da pravice brez pogojev niso človekovopravno učinkovite pravice. AJAO zato koalicijske pogodbe ne presoja politično, ideološko ali volilno, temveč sistemsko: preverja, ali program javne oblasti vsebuje merljive pogoje, odgovorne nosilce, KPI-je in varovalke, ki omogočajo dejansko uresničevanje človekovih pravic.

Ključna ugotovitev je, da koalicijska pogodba odpira skoraj vsa bistvena področja javnega delovanja: zdravstvo, stanovanja, davke, družine, šolstvo, varnost, pravosodje, digitalizacijo, decentralizacijo, jezik, socialno državo in javne finance. Vendar so številni cilji oblikovani kot politične usmeritve, ne pa kot izvedbeni pogoji. Zato program še ne dokazuje, kdo bo odgovoren, v kakšnem roku, s katerimi sredstvi in po katerih kazalnikih bo izboljšan položaj ljudi.

Analiza po človekovih pravicah pokaže, da dokument zadeva skoraj celoten katalog varovanih pravic: pravico do zdravja, socialne varnosti, stanovanja, poštenega postopka, dobrega upravljanja, zasebnosti, premoženja, izobraževanja, jezika in pravic otrok. Te pravice so v programu večinoma prisotne kot cilji, vendar še niso dovolj prevedene v dejanske mehanizme dostopa, varstva in popravljivosti.

Po Nadkonvenciji je osrednji indikator otrok. Če država ne zna meriti, ali njeni ukrepi izboljšujejo družinsko okolje, varno bivanje, zdravje, učenje, prihodnost in digitalno varnost otrok, potem program ne doseže minimalnega varovanega jedra. Na tej točki analiza ugotavlja resno tveganje: program ima pravilne teme, nima pa še zadostnega otroškega testa A–F.

Po ZDU 8 in ZUJAV-1 uspešnost javne oblasti ni enaka hitrosti, digitalizaciji, varčevanju ali številu sprejetih ukrepov. Uspešnost pomeni dokazljiv učinek na človeka: krajši čas do pravne varnosti, manj razveljavljenih odločitev, manj nepovratne škode, večja razumljivost postopkov, boljši dostop do pravic in manj neenakosti. Ker koalicijska pogodba tega sistema outcome KPI ne vsebuje dovolj jasno, ostaja uspešnost predvsem politična ambicija, ne pa dokazljiv upravljavski sistem.

Posebej izpostavljena so področja z visokim ali kritičnim tveganjem: zdravstvo, dolgotrajna oskrba, stanovanja, socialna država, digitalizacija, AI, šolstvo, slovenščina in dobra uprava. Tam lahko napačna ali prepozna izvedba povzroči nepovratno škodo: izgubo zdravljenja, doma, dohodka, oskrbe, pravne varnosti ali razvojnih možnosti otroka.

Analiza zato zahteva uvedbo stop-the-line varovalke. To pomeni, da mora javna oblast v primerih grozeče nepovratne škode ukrep začasno ustaviti in sprožiti posebno presojo. Takšna varovalka je nujna zlasti pri otrocih, pacientih, starejših, socialno ranljivih, najemnikih in osebah v upravnih ali davčnih postopkih.

Razširjena primerjalna tabela po resorjih pokaže, da mora vsak resor ločiti med programskim učinkom in dejanskim outcome učinkom. Gradnja stanovanj še ni stanovanjska varnost. Digitalizacija še ni dobra uprava. Davčna razbremenitev še ni boljši življenjski standard, če hkrati oslabi javne storitve. Reorganizacija zdravstva še ni pravica do zdravljenja, če pacient še vedno čaka predolgo.

Ocenjevalna matrika po resorjih zato pokaže skupno sliko: program je človekovopravno relevanten, vendar še ni človekovopravno zrel. Njegova povprečna ocena je približno 2,25 od 5, kar pomeni, da pravilno prepoznava področja, vendar večinoma nima zadostnih KPI-jev, pragov neuspeha, odgovornih nosilcev, javnega poročanja in varovalk pred nepovratno škodo.

Sklep AJAO je jasen: koalicijska pogodba ima potencial za udejanjanje pravic, vendar mora biti dopolnjena z izvedbeno prilogo. Ta mora vsebovati outcome KPI po resorjih, otroški test A–F, neenakostni test, register sistemskih tveganj, jezikovni paket, digitalni/AI varnostni paket, odgovorne nosilce in javno letno poročanje.

Bistvo analize je zato naslednje: če program povečuje moč, hitrost ali učinkovitost oblasti brez enakovrednega povečanja varovalk za človeka, je sistemsko tvegan. Če pa cilje prevede v merljive pogoje, odgovornost in varovalke, lahko postane program odgovornega javnega upravljanja.

 

 

 

III.Primarna analiza AI agenta javne oblasti z dne 25.05.2026 (presoja koalicijskega sporazuma 4. Vlade Janeza Janše)

 

Preduvod k primarni analizi AI agenta javne oblasti

AI analitik javne oblasti je namensko zasnovan analitični pomočnik za sistemsko presojo delovanja javne oblasti (avtor kode in baze znanja je mag. Franc Derganc). Njegova naloga ni politično vrednotenje programa, temveč preverjanje, ali javna oblast pri načrtovanju politik upošteva pogoje, brez katerih človekove pravice ostanejo zgolj formalne. Izhodišče analize je zato preprosto: pravica, ki nima pogojev za dejansko uresničevanje, ni učinkovita pravica.

AI analitik javne oblasti ne nastopa kot sodišče, Varuh človekovih pravic, inšpekcija ali politični komentator. Ne presoja, ali je koalicijski program ideološko pravilen, ne daje volilnih priporočil in ne nadomešča pravnih sredstev. Deluje na preventivni, sistemski in metodološki ravni. Njegovo vprašanje ni: ali se z ukrepom politično strinjamo, temveč: ali je ukrep dovolj določen, merljiv, preverljiv in varen za človeka.

V konkretni analizi koalicijskega sporazuma 4. Vlade Janeza Janše AI analitik javne oblasti uporablja večplastni metodološki okvir. Ta okvir povezuje človekove pravice, dobro upravo, varstvo otrok, preprečevanje nepovratne škode, jezikovne pogoje sobivanja, digitalno varnost in merjenje dejanskih učinkov javnih politik. Namen takšne presoje je ugotoviti, ali program javne oblasti ustvarja dejanske pogoje za dostojanstvo, zdravje, varnost, pravno varstvo, stanovanje, delo, družinsko življenje, izobraževanje in enak dostop do javnih storitev.

Posebna vrednost AI analitika javne oblasti je v tem, da razlikuje med aktivnostjo države in učinkom na človeka. Število zakonov, reorganizacij, postopkov, nadzorov, digitaliziranih storitev ali proračunskih ukrepov samo po sebi še ne dokazuje uspešnosti. Uspešnost je podana šele takrat, ko je mogoče pokazati, da se je položaj ljudi dejansko izboljšal: da pacient pride prej do zdravljenja, otrok do kakovostnega izobraževanja, družina do stabilnega bivanja, starejši do oskrbe, davčni zavezanec do pravilne in razumljive odločbe, prebivalec regije pa do primerljive dostopnosti javnih storitev.

Zato AI analitik javne oblasti uporablja ocenjevalno logiko, ki preverja najmanj pet vprašanj: kdo je naslovnik ukrepa, kdo nosi breme, če ukrep ne deluje, kateri KPI meri dejanski učinek, ali obstaja varovalka pred nepovratno škodo in ali je zagotovljena odgovornost nosilca javne oblasti. Brez teh elementov program lahko ostane politično ambiciozen, vendar upravno in človekovopravno nezrel.

Pri presoji koalicijske pogodbe 2026–2030 je pomembno tudi opozorilo o vhodnih podatkih. Analizirani dokument je bil obravnavan kot programski dokument, ki po razpoložljivi vsebini zajema javne finance, davčno politiko, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo, stanovanja, demografijo, šolstvo, slovenščino, varnost, pravosodje, debirokratizacijo, digitalizacijo, decentralizacijo, podjetništvo, plače, socialno državo, obrambo, korupcijo, okolje, prostor in energetiko. V predhodni analizi je bilo izrecno poudarjeno, da gre za sistemsko preventivno presojo, ne pa za dokončno pravno-forenzično razlago vsakega posameznega stavka pogodbe.

Ključna metodološka predpostavka je, da javna oblast ni uspešna zato, ker deluje hitreje, ceneje ali bolj digitalno, temveč zato, ker deluje pravilneje, razumljiveje, bolj popravljivo in z manj škode za človeka. Zato AI analitik javne oblasti posebej opozarja na področja, kjer lahko napačna zasnova ukrepa povzroči nepovratne posledice: zdravstvo, dolgotrajna oskrba, socialna varnost, stanovanja, otroci, digitalizacija, algoritmično odločanje, pravosodje in dobra uprava.

V tem smislu je AI analitik javne oblasti orodje za zgodnje zaznavanje sistemskih tveganj. Njegova naloga je, da že pred sprejemom zakonov ali izvedbenih aktov pokaže, kje program nima jasnih meril, kje ni določeno, kdo odgovarja, kje lahko breme neizvedbe pade na posameznika in kje bi moral biti vgrajen t. i. stop-the-line mehanizem. Tak mehanizem je nujen tam, kjer lahko človek pred dokončno odločitvijo države izgubi zdravje, dom, dohodek, oskrbo, pravno varnost ali možnost razvoja.

Zato je primarna analiza AI agenta javne oblasti v tem dokumentu razumljena kot metodološki filter javne oblasti. Ne ocenjuje politične všečnosti koalicijskega sporazuma. Ocenjuje, ali je program preveden v pogoje, ki omogočajo dejansko uresničevanje človekovih pravic.

 

Ključni metodološki dokumenti

1. Nadkonvencija o minimalnem varovanem jedru človekovega obstoja in otroku kot indikatorju javne oblasti
   Avtor: mag. Franc Derganc
   Vloga v analizi: določa minimalne pogoje človeškega razvoja: družinsko okolje, osnovno preživetje, prostorsko stabilnost, dostop do učenja, perspektivo prihodnosti ter varno digitalno in algoritmično okolje.
2. ZDU 8 – Zakon o dobri upravi 8 / metodologija presoje uspešnosti javne oblasti
   Avtor: mag. Franc Derganc
   Vloga v analizi: določa, da javna oblast ni uspešna že zaradi formalne zakonitosti ali hitrosti postopkov, temveč zaradi dejanskega učinka na človeka, kakovosti odločanja, preprečevanja nepovratne škode in popravljivosti sistema.
3. ZUJAV-1 – Zakon o uspešnosti javne oblasti
   Avtor: mag. Franc Derganc
   Vloga v analizi: uvaja razlikovanje med outputi in outcome učinki ter zahteva, da se javne politike merijo po tem, ali izboljšujejo življenjske pogoje ljudi in zmanjšujejo sistemska tveganja.
4. ZVSJS – Zakon o varstvu slovenskega jezika in pogojih sobivanja
   Avtor: mag. Franc Derganc
   Vloga v analizi: določa, da je slovenščina temeljni jezik javnega prostora, vendar mora država ob jezikovnih zahtevah zagotoviti tudi pogoje za učenje, vključevanje, razumevanje postopkov in varstvo otrok.
5. Program Varuha človekovih pravic – metodološki okvir za sistematično spremljanje človekovih pravic
   Avtor metodološkega okvira v tej analizi: mag. Franc Derganc
   Vloga v analizi: zagotavlja referenčno tabelo varovanih pravic, ki povezuje ESČP, pravo EU, Ustavo RS, lex specialis, organizacijski vidik Varuha in konkretno presojo pravic.
6. Metodologija OS1–OS5 za merjenje uspešnosti javne oblasti
   Avtor: mag. Franc Derganc
   Vloga v analizi: določa pet obveznih meril: kakovost odločanja, čas do pravne varnosti, tveganja in škodo, zaupanje in dostopnost ter dejanski učinek na neenakosti in položaj ljudi.
7. Register sistemskih tveganj in stop-the-line protokol za javno oblast
   Avtor: mag. Franc Derganc
   Vloga v analizi: določa, da mora javna oblast posebej zaznati primere, kjer grozi nepovratna škoda, zlasti izguba zdravljenja, doma, dohodka, oskrbe, šolanja ali škoda otroku.

 

Opombe

(1) Nadkonvencija o minimalnem varovanem jedru človekovega obstoja in otroku kot indikatorju javne oblasti, mag. Franc Derganc, idejni metodološki dokument.

(2) ZDU 8 – Zakon o dobri upravi 8 / metodologija presoje uspešnosti javne oblasti, mag. Franc Derganc, idejni predpis oziroma metodološko gradivo.

(3) ZUJAV-1 – Zakon o uspešnosti javne oblasti, mag. Franc Derganc, idejni predpis oziroma metodološko gradivo.

(4) ZVSJS – Zakon o varstvu slovenskega jezika in pogojih sobivanja, mag. Franc Derganc, idejni predpis oziroma metodološko gradivo.

(5) Program Varuha človekovih pravic – referenčna tabela varovanih pravic, metodološko uporabljeno v okviru analize AI agenta javne oblasti, mag. Franc Derganc.

(6) Metodologija OS1–OS5 za merjenje uspešnosti javne oblasti, mag. Franc Derganc.

(7) Register sistemskih tveganj in stop-the-line protokol za javno oblast, mag. Franc Derganc.

(8) Koalicijska pogodba za mandat 2026–2030 – Koalicija za uspešno Slovenijo, predmet presoje; dokument ni avtorsko delo mag. Franca Derganca, temveč analizirani programski dokument.

 

Omejitve delovanja AI analitika javne oblasti (delni opis metodologije AJAO)

 

Agent izhaja iz temeljnega načela: Pravice brez pogojev niso človekovopravno učinkovite. Formalna zakonitost programa ni zadosten kriterij legitimnosti.

ČESA AGENT NE POČNE — IZRECNA OMEJITEV
Agent ne presoja posamičnih upravnih ali sodnih odločitev, ne nadomešča Varuha človekovih pravic, sodišč ali inšpekcij, ne ocenjuje politične ideološke usmeritve levo/desno, ne daje volilnih priporočil in ne presoja moralne ali politične pravilnosti. Agent deluje izključno na sistemski, programski in preventivni ravni.

Opozorilo o avtorstvu metodoloških dokumentov: dokumenti iz baze znanja, uporabljeni kot analitični okvir — Nadkonvencija, ZDU 8, ZUJAV-1, ZVSJS, Program Varuha in povezani idejni predpisi — so idejni predpisi oziroma gradiva avtorja mag. Franca Derganca. Koalicijska pogodba, ki jo analiziram, ni del tega avtorstva, ampak predmet presoje.

 

00. GIGO – presoja vhodnih podatkov

Predmet analize je naloženi dokument »Koalicijska pogodba za mandat 2026–2030 – Koalicija za uspešno Slovenijo«. Datoteka je skeniran PDF; iz nje ni bilo mogoče strojno izluščiti besedila, dostopne pa so bile slike strani. To pomeni, da je analiza zanesljiva glede razvidnih vsebinskih sklopov, vendar je treba vsako dobesedno navedbo iz poznejših strani preveriti v izvirniku. Datoteka ima 20 strani in vsebuje temeljna izhodišča ter program po resorjih.

Iz vidnih strani izhaja, da koalicijo tvorijo SDS, NSi, SLS, FOKUS Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja; dokument napoveduje mandat 2026–2030, temeljne prioritete pa so razvoj in blaginja Slovenije, boj proti korupciji in kriminalu, decentralizacija in debirokratizacija, digitalizacija, varnost, zdravstvo, plače, stanovanja, demografija, pravosodje, obramba, črpanje evropskih sredstev ter stabilne javne finance. Na strani 4 so razvidni finančni ukrepi: stabilne javne finance, omejevanje rasti izdatkov, štiriletni proračunski cikel, učinkovitejše upravljanje državnega premoženja, boljše črpanje evropskih sredstev, davčne razbremenitve dela, dvig splošne olajšave, nova dohodninska razporeditev, olajšava za mlade in družinska dohodnina.

Javno dostopni viri potrjujejo, da je dokument v javnem prostoru predstavljen kot koalicijska pogodba za mandat 2026–2030, podpisana oziroma objavljena v kontekstu strank SDS, NSi, SLS, FOKUS in Demokrati; nekateri mediji navajajo, da je dokument razdeljen po resorjih in vsebuje skope, faktografske rešitve.

GIGO sklep: vhod je uporaben za sistemsko preventivno presojo, ni pa dovolj strukturiran za popolno pravno-forenzično analizo vsakega ukrepa po členu, roku, nosilcu in proračunskem viru (ni priloženih nobenih analiz ipd.). Zato je ključno tveganje že v sami zasnovi dokumenta: program vsebuje veliko ciljev, vendar ni razviden celovit sistem outcome KPI, nosilcev odgovornosti, pragov neuspeha in avtomatskih varovalk.

 

1. Kratek nevtralen povzetek dokumenta

Koalicijska pogodba je razvojno-upravljavski program prihodnje izvršilne oblasti. Njen poudarek je na uspešni Sloveniji, višji produktivnosti, višjih plačah, debirokratizaciji, decentralizaciji, boju proti korupciji, varnosti, razvoju podeželja, zdravstvu, stanovanjih, obrambi, davčni razbremenitvi dela in učinkovitejšem črpanju evropskih sredstev. Program izrecno poudarja, da država ne sme nadomeščati osebne pobude, temveč mora ustvarjati pogoje za delo, podjetnost, inovacije in socialno varnost.

Človekovopravno gledano dokument odpira skoraj vsa ključna področja: dostojanstvo, socialno varnost, zdravje, stanovanje, družino, otroke, delo, varnost, pravno državo, dobro upravo, jezikovno-kulturno kontinuiteto in prihodnje generacije. Problem ni odsotnost tem. Problem je, da so številne pravice omenjene kot cilji, ne pa kot izvedljivi pogoji.

 

2. Presoja po Tabeli A – referenčna tabela varovanih človekovih pravic

Tabela A izhaja iz sistematike varovanih pravic v programu Varuha človekovih pravic, kjer je na strani 34 predviden sistematični pregled varovanja človekovih pravic v Sloveniji po ESČP/Svetu Evrope, pravu EU, Ustavi RS, lex specialis, organizaciji Varuha in pravni podlagi Varuha. Dodana je kolona »Pravica v konkretni presoji (✔)«.

ESČP / Svet Evrope – vsebinska sistematika	EU pravo	Ustava RS / lex specialis	Organizacijski vidik Varuha	Pravna podlaga Varuha	Pravica v konkretni presoji
Prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja	Dostojanstvo, LEUTP 1; vrednote EU	URS 18, 34; ZNPPol	NPM / varstvo dostojanstva	ZVarCP	◑ Posredno: varnost, policija, migracije, zapori; manjkajo varovalke pred prekomerno represijo
Pravica do življenja	LEUTP 2	URS 17; zdravstveno varstvo URS 51	Splošno varstvo pravic	ZVarCP	✔ Zdravstvo, varnost, dolgotrajna oskrba; tveganje, če ni čakalnih KPI
Pravica do osebne svobode in varnosti	LEUTP 6	URS 19; ZKP, ZNPPol	NPM / policija / zapori	ZVarCP	✔ Varnostni ukrepi, policija, kriminal; potrebna sorazmernost
Pravica do poštenega postopka	LEUTP 47; dobra uprava LEUTP 41	URS 22, 23, 25; ZUP	Dobra uprava	ZVarCP	✔ Debirokratizacija, pravosodje, uprava; ni dovolj brez merjenja časa do pravne varnosti
Pravica do zasebnosti in doma	LEUTP 7, 8	URS 35, 36; ZVOP-2	Varstvo zasebnosti	ZVarCP	✔ Digitalizacija, AI, stanovanja, varnost; potreben nadzor algoritmov
Svoboda izražanja in obveščenosti	LEUTP 11	URS 39; medijska zakonodaja	Svoboda izražanja	ZVarCP	◑ Posredno; dokument ne razdela medijske pluralnosti in javnega diskurza
Svoboda zbiranja in združevanja	LEUTP 12	URS 42	Civilna družba / participacija	ZVarCP	◑ Posredno; ni jasnega participativnega mehanizma pri reformah
Prepoved diskriminacije	LEUTP 20, 21	URS 14; ZVarD	Enakost / diskriminacija	ZVarCP	✔ Davki, sociala, stanovanja, jezik, migracije; potreben test neenakostnih učinkov
Pravice otrok	LEUTP 24; Konvencija o otrokovih pravicah	URS 56; ZZZDR / DZ, ZOFVI	Otroci in ranljive skupine	ZVarCP	✔ Močno prizadete: demografija, šola, zdravstvo, stanovanja; otroški test ni razviden
Pravica do izobraževanja	Protokol 1 EKČP; LEUTP 14	URS 57; ZOFVI	Šolstvo / otroci	ZVarCP	✔ Znanje, slovenščina, digitalno okolje; manjkajo merila pismenosti in dostopnosti
Pravica do socialne varnosti	Evropska socialna listina; LEUTP 34	URS 50, 2	Socialne pravice	ZVarCP	✔ Družine, starejši, invalidi, plače; brez pogojev tvega deklarativnost
Pravica do zdravstvenega varstva	LEUTP 35	URS 51; ZZDej, ZPacP	Zdravstvo	ZVarCP	✔ Zdravstvo je ključno; brez čakalnih dob in poti pacienta ostane tveganje
Pravica do premoženja	Protokol 1 EKČP; LEUTP 17	URS 33, 67	Davki / posegi države	ZVarCP	✔ Davčna politika, izvršbe, podjetništvo; potrebne varovalke pred nepovratno škodo
Pravica do dobrega upravljanja	LEUTP 41	URS 2, 22; ZUP	Dobra uprava	ZVarCP	✔ Jedro programa; brez OS1–OS5 KPI ni dokazljive uspešnosti
Kulturne in jezikovne pravice	LEUTP 22	URS 11, 61, 62, 64	Jezik / manjšine / sobivanje	ZVarCP	✔ Posredno: slovenščina, sobivanje, narodna prihodnost; potrebni pogoji učenja

Sklep po Tabeli A: dokument zadeva skoraj celoten katalog varovanih pravic. Večina pravic je omenjena ali posredno zajeta, vendar niso povsod razdelani pogoji uresničevanja: kdo zagotovi dostop, v kakšnem roku, s katerimi sredstvi, po katerih kazalnikih, kdo odgovarja in kaj se zgodi, če ukrep ne deluje. To pomeni, da so številne pravice v dokumentu trenutno deklarativno-operativne, ne pa še dokazljivo udejanjene.

 

3. Presoja po Nadkonvenciji – otrok kot indikator

Nadkonvencija opredeljuje minimalno varovano jedro človekovega obstoja in kot ključni indikator postavlja otroka: varno bivanje, hrano, zdravstvo, izobraževanje, psihosocialno varnost, predvidljivo okolje in pravno zaščito. Politika, ki teh pogojev ne zna opredeliti, meriti in varovati, ne izpolnjuje svoje temeljne naloge.

Kazalnik Nadkonvencije	Vpliv koalicijske pogodbe	Presoja	Nepovratno tveganje
A – funkcionalnost družinskega in skrbniškega okolja	Program omenja družine, plače, davke, stanovanja, demografijo	Krepi namen, vendar pogoji niso zadostno merljivi	Da, če stanovanjska in dohodkovna negotovost ostane
B – biološka varnost in osnovno preživetje	Zdravstvo, varnost, plače, socialna država	Krepi cilj, a brez čakalnih KPI in varovalk za bolnike	Da, zlasti pri zdravstvu in dolgotrajni oskrbi
C – materialna in prostorska stabilnost	Stanovanja, decentralizacija, regionalni razvoj, davčna razbremenitev	Potencialno krepi, a ni razviden cilj stabilnosti bivanja	Da, za mlade družine in otroke
D – dostop do učenja in razumevanja sveta	Šolstvo, znanje, digitalizacija, slovenščina	Krepi, če so zagotovljeni učitelji, podpora, jezikovna integracija	Da, če digitalizacija poveča neenakost ali jezikovno izključenost
E – perspektiva prihodnosti	Demografija, gospodarstvo, obramba, EU sredstva	Krepi vizijo, vendar brez trendnih ciljev rodnosti in prihodnosti	Da, pri demografiji in odhodu mladih
F – digitalno in algoritmično okolje	Digitalizacija in učinkovita država	Nezadostno razdelano: ni razvidnih AI-varovalk	Da, če algoritmi odločajo brez razlage in pravnega sredstva

Sklep Nadkonvencije: program ima pravilne teme, vendar pogosto nima minimalnega varovanega jedra kot merljivega standarda. Če program ne povečuje uspešnosti oblasti v smislu dokazljivega izboljšanja položaja otrok, družin in ranljivih skupin, nastane resno sistemsko tveganje.

 

4. Presoja po ZDU 8 in ZUJAV-1

4.1 Rangiranje subjekta po ZDU 8

Koalicijska pogodba je program bodoče izvršilne oblasti, ki vpliva na vse podsisteme države: finance, zdravstvo, notranje zadeve, pravosodje, šolstvo, socialo, gospodarstvo, stanovanja, obrambo in digitalizacijo. Po logiki ZDU 8 gre za najvišji sistemski vpliv: razred I, ker program določa okvir javne oblasti in posega v pogoje uresničevanja skoraj vseh človekovih pravic.

ZDU 8 zahteva, da javna oblast deluje tako, da ne povzroča nepovratne škode, ne prenaša bremen sistema na posameznika in ohranja pogoje človeškega razvoja; cilji, pogoji in varovane vrednote morajo biti razvidni v KPI-jih, sicer se šteje, da sistem ne deluje ne glede na zakonitost ali organizacijsko učinkovitost.

4.2 Ali dokument razume uspešnost po ZDU 8 in ZUJAV?

Odgovor: delno, vendar ne zadostno. Dokument pogosto uporablja pojme uspešnosti, učinkovitosti, blaginje, debirokratizacije in razvoja. Vendar uspešnost ni enako učinkovitost. Uspešnost pomeni merljiv učinek na človeka: manj čakalnih dob, manj razveljavitev odločb, manj nepovratne škode, več stabilnosti družin, boljši dostop do stanovanj, več pravne varnosti, manj neenakosti.

Ker dokument nima razvidnega celovitega sistema outcome KPI, je treba po metodologiji ZDU/ZUJAV uspešnost samodejno generirati in to označiti kot napako zasnove. Dokument lahko vodi v dobro upravo samo, če se dopolni z merili OS1–OS5.

4.3 Obvezna struktura uspešnosti – OS1 do OS5

OS	Kaj mora meriti	Predlagani KPI za koalicijsko pogodbo
OS1 – kakovost odločanja	Stabilnost in pravilnost odločitev	% razveljavljenih odločb po resorjih; % odločb z nepopolno obrazložitvijo; % postopkovnih kršitev
OS2 – čas do pravne varnosti	End-to-end čas od prvega posega do dokončne rešitve	Povprečni čas do odločbe v zdravstvu, sociali, gradnji, davkih, dovoljenjih; zgornje meje rokov
OS3 – tveganja in škoda	Nepovratna škoda pred dokončnostjo	Število izvršb, izselitev, prekinitev pravic, zdravstvenih poslabšanj pred dokončno odločitvijo
OS4 – zaupanje in dostopnost	Razumljivost, dostop, učinkovita pravna sredstva	Indeks razumljivosti odločb; število stikov za eno pravico; uspešnost pravnih sredstev
OS5 – uspešnost po ZUJAV	Učinek na neenakosti in položaj ljudi	Kdo pridobi/kdo izgubi po reformi; učinek na otroke, družine, invalide, starejše, regije

ZDU metodologija zahteva tudi register tveganj, pragove, odgovornosti, nadzor in letni test uspešnosti. Če se kazalniki A–F slabšajo, je KPI sistem neuspešen; če se razlike med skupinami povečujejo, gre za sistemsko tveganje.

4.4 Prepovedana raba KPI

V koalicijski pogodbi kot uspešnost ne smejo šteti: število postopkov, število nadzorov, pobrana sredstva, spoštovanje rokov brez učinka, število digitaliziranih storitev ali znižanje izdatkov samo po sebi. To so lahko outputi, niso pa dokaz človekovopravne uspešnosti.

4.5 Upravljanje tveganj

Program mora imeti register tveganj po resorjih. Minimalni register:

Resor	Glavno tveganje	Kdo nosi breme, če ne deluje	Varovalka
Zdravstvo	Čakalne dobe, izguba dostopa	Pacient, otrok, starejši	Maksimalni čas do storitve + samodejna napotitev
Finance	Davčna razbremenitev brez stabilnosti storitev	Družine, javni sistemi	Test fiskalnega učinka na pravice
Stanovanja	Gradnja brez dostopnosti	Mladi, družine	KPI stabilnosti bivanja, najema in stroškov
Varnost	Represija brez nadzora	Posameznik, manjšine	Sorazmernost, pritožbeni nadzor, javna statistika
Digitalizacija	Algoritemska netransparentnost	Uporabnik javne storitve	Razložljivost, človekov pregled, pravno sredstvo
Šolstvo	Neenak dostop, kadrovska kriza	Otrok	Pismenost, kadri, podpora, regijske razlike
Demografija	Ukrepi brez obrata trenda	Prihodnje generacije	Letni demografski test A–C–E

Pri nepovratni škodi je potreben stop-the-line protokol: če grozi izguba doma, izguba zdravljenja, izguba osnovnega dohodka ali škoda otroku, se ukrep začasno ustavi in sproži centralna presoja. Takšna logika je razvita v metodologiji upravljanja tveganj in KPI, kjer so nepovratna škoda, ogroženo preživetje, prisotni otroci in večkratne napake organa sprožilci za poseben protokol.

4.6 Normativni in dejanski nadzorni mehanizmi pri osebah z javnimi pooblastili

Koalicijska pogodba mora za vsakega nosilca pooblastil določiti:

Oseba / organ z javnimi pooblastili	Formalni nadzor	Dejanski nadzor, ki mora biti v praksi
Vlada / ministrstva	DZ, Računsko sodišče, Varuh, sodišča	Letni outcome KPI, javna poročila, register tveganj
Upravne enote	MJU, upravna in sodna kontrola	Čas do pravne varnosti, razveljavitve, razumljivost odločb
FURS	MF, sodišča, notranji nadzor	KPI napačnih nadzorov, izvršbe pred dokončnostjo, zaupanje
Policija	MNZ, tožilstvo, sodišča, NPM	Sorazmernost, pritožbe, ponavljajoči incidenti, zaupanje skupnosti
Zdravstveni zavodi	MZ, ZZZS, inšpekcije	Čakalne dobe, izidi zdravljenja, dostop ranljivih
CSD	MDDSZ, inšpekcije, sodišča	Ena vstopna točka, čas do aktivacije pravic, non-take-up
Šole	MVI, inšpektorat	Pismenost, podpora otrokom, jezikovni pogoji, regijske razlike
Digitalni sistemi	Informacijski pooblaščenec, sodišča	Razložljivost algoritmov, človeški pregled, pritožba

Sklep ZDU/ZUJAV: uspešnost iz dokumenta izhaja le kot politični cilj, ne kot dokazljiv sistem. Uspešnost ni dokazana z učinki. Program ima potencial za udejanjanje pravic, vendar brez KPI, varovalk in odgovornosti povečuje sistemsko tveganje.

 

5. Presoja po Zakonu o varstvu slovenskega jezika in pogojih sobivanja

ZVSJS izhaja iz tega, da je slovenščina temeljni jezik javnega prostora, vključevanje pa mora temeljiti na zmožnosti sodelovanja v slovenskem jeziku, ob spoštovanju ustavnih pravic, pravic narodnih skupnosti in zasebne rabe drugih jezikov.

Koalicijska pogodba se dotika identitete, prihodnosti naroda, šolstva, sobivanja, migracij, decentralizacije in varnosti. Vendar iz vidnih delov ni razviden celovit jezikovni program z naslednjimi pogoji: število učiteljev slovenščine, dostopnost programov za otroke in odrasle, podpora šolam v okoljih z večjo jezikovno raznolikostjo, povezava med dovoljenji, nastanitvami, vrtci in šolskimi kapacitetami ter preprečevanje socialne in jezikovne getoizacije.

Po ZVSJS je zahteva po slovenščini legitimna samo, če so hkrati zagotovljeni pogoji za učenje in vključevanje. Zakon posebej poudarja postopnost, sorazmernost in dostopnost programov učenja jezika ter varstvo otrok, ki ne smejo nositi posledic ravnanj odraslih.

Sklep ZVSJS: program pravilno prepoznava slovenščino in skupnostno prihodnost kot strateški interes, vendar mora dodati operativni jezikovni paket: kadri, učni programi, regijska dostopnost, varstvo otrok, merjenje jezikovne vključenosti in preprečevanje prenosa bremen na občine.

 

6. Ključna vprašanja, ki jih mora agent zastaviti

Kdo nosi breme programa, če ta ne deluje?
Trenutno pretežno posameznik: pacient pri zdravstvu, družina pri stanovanjih, otrok pri šolstvu, davčni zavezanec pri napačnih postopkih, občina pri migracijah in sobivanju. To je človekovopravno tveganje.

Ali program ustvarja časovni, psihološki ali eksistenčni pritisk na posameznika?
Da, lahko. Debirokratizacija in hitrost sta pozitivni le, če ne pomenita manj pravnih jamstev. Davčne, zdravstvene, stanovanjske in socialne reforme lahko povzročijo pritisk, če nimajo prehodnih varovalk.

Ali obstajajo varovalke za napake sistema?
Niso sistemsko razvidne. Manjka stop-the-line mehanizem za primere otrok, izgube doma, izgube zdravljenja, izgube dohodka ali izvršbe pred pravnomočnostjo.

Ali so otroci in družine posebej izpostavljeni?
Da. Skoraj vsi sklopi programa učinkujejo na otroke: plače, stanovanja, šola, zdravstvo, varnost, jezik, digitalizacija in demografija.

Ali program normalizira izredne ukrepe ali represijo?
Ne nujno, vendar varnostni, policijski, migracijski in protikorupcijski ukrepi zahtevajo jasne sorazmernostne varovalke, ker lahko povečajo moč države brez enakovredne zaščite posameznika.

Če breme nosi posameznik namesto sistema → kršitev dostojanstva. V trenutni obliki dokument tega tveganja ne odpravi dovolj jasno.

 

7. Tabela sistemskih tveganj

Časovni horizont	Sistemsko tveganje	Kdo nosi breme	Stopnja	Nujna varovalka
Kratkoročno	Davčne in organizacijske reforme brez ocene učinka	Družine, javne storitve	Srednje	Fiskalno-človekovopravni test
Kratkoročno	Zdravstvo brez čakalnih KPI	Pacienti, otroci, starejši	Visoko	Maksimalni čas do storitve
Kratkoročno	Debirokratizacija brez pravnih jamstev	Stranke v postopkih	Srednje	OS1–OS2 KPI
Srednjeročno	Stanovanjska politika brez stabilnosti bivanja	Mladi, družine	Visoko	KPI dostopnosti in stabilnosti
Srednjeročno	Digitalizacija brez razložljivosti	Vsi uporabniki javnih storitev	Visoko	Človekov pregled in pravno sredstvo
Srednjeročno	Decentralizacija brez kapacitet	Regije, občine	Srednje	Regijski KPI + financiranje
Dolgoročno	Demografija brez merljivega obrata	Prihodnje generacije	Visoko	Letni demografski outcome KPI
Dolgoročno	Slovenščina kot cilj brez učnih pogojev	Otroci, priseljenci, šole	Visoko	Jezikovne kapacitete in postopnost
Nepovratno	Nepopravljiva škoda otroku pred dokončnostjo	Otrok	Kritično	Stop-the-line protokol
Nepovratno	Izguba zdravljenja, doma ali dohodka	Posameznik/družina	Kritično	Avtomatski suspenzivni mehanizem

 

8. Manjkajoči pogoji, da bi bil program legitimen

Da bi bil program človekovopravno legitimen, mora dodati najmanj:

1. Outcome KPI po vseh resorjih, ne le ciljev in ukrepov.
2. Nosilca odgovornosti za vsak cilj: minister, organ, rok, proračun, indikator.
3. Otroški test A–F za vsak večji ukrep.
4. Stop-the-line varovalko za nepovratno škodo.
5. Javno letno poročanje o OS1–OS5.
6. Neenakostni test, kdo pridobi in kdo izgubi.
7. Jezikovni paket po ZVSJS, z učitelji, programi, dostopnostjo in zaščito otrok.
8. Digitalni/AI varnostni paket, z razložljivostjo, človekovim pregledom in pravnim sredstvom.
9. Register sistemskih tveganj, po ISO 31000 logiki.
10. EU27 benchmark, vendar samo kot primerjava učinkov na ljudi, ne kot PR primerjava.

 

9. Obvezna končna presoja

Ali uspešnost izhaja iz dokumenta?
Delno. Izhaja kot ambicija: uspešna Slovenija, blaginja, razvoj, učinkovitost, varnost.

Ali je uspešnost dokazana z učinki?
Ne. V razpoložljivem dokumentu ni razvidnega celovitega sistema outcome KPI, pragov neuspeha, neodvisnega nadzora in samodejnih korektivov.

Ali program udejanja pravice?
Ima potencial, ker odpira pravilna področja: zdravstvo, stanovanja, družine, plače, varnost, jezik, decentralizacija, pravna država.

Ali program ohranja neenakosti?
Lahko, če ne bo imel neenakostnega testa po skupinah: otroci, mladi, starejši, invalidi, regije, najemniki, pacienti, nizko plačani, samozaposleni.

Ali program povečuje sistemsko tveganje?
Da, če poveča hitrost, moč in učinkovitost države brez enakovrednega povečanja varovalk za človeka.

Temeljna varovalka: če program povečuje moč ali učinkovitost oblasti brez dokazljivega zmanjšanja neenakosti ali izboljšanja položaja ljudi, je neuspešen.

 

10. Zaključna izjava agenta

Ta analiza ne ocenjuje politične ali strokovne pravilnosti programa, temveč presoja, ali predlagane politike ohranjajo pogoje človečnosti.

Program, ki povečuje moč, hitrost ali učinkovitost oblasti brez enakovrednega povečanja varovalk za človeka, ni človekovopravno vzdržen.

Najhitrejši korak za zvišanje legitimnosti koalicijske pogodbe je sprejem Priloge: sistem outcome KPI, otroški test A–F, ZVSJS jezikovni pogoji, register tveganj in stop-the-line varovalke. S tem bi program prešel iz ravni politične zaveze v raven preverljive odgovornosti.

 

 

IV.opcija C) Razširjena primerjalna tabela: programsko področje, učinki, outcome, KPI, odgovornost in pričakovanja človeka.

 

Agent izhaja iz temeljnega načela: Pravice brez pogojev niso človekovopravno učinkovite. Formalna zakonitost programa ni zadosten kriterij legitimnosti.

ČESA AGENT NE POČNE — IZRECNA OMEJITEV
Agent ne presoja posamičnih upravnih ali sodnih odločitev, ne nadomešča Varuha človekovih pravic, sodišč ali inšpekcij, ne ocenjuje politične ideološke usmeritve levo/desno, ne daje volilnih priporočil in ne presoja moralne ali politične pravilnosti. Agent deluje izključno na sistemski, programski in preventivni ravni.

Opozorilo o avtorstvu: uporabljeni analitični okviri — Nadkonvencija, ZDU 8, ZUJAV-1, ZVSJS in Program Varuha — so idejni predpisi oziroma gradiva avtorja mag. Franca Derganca. Koalicijska pogodba 2026–2030 je predmet presoje, ne avtorski dokument mag. Franca Derganca.

 

Razširjena primerjalna tabela: program, učinki, outcome, KPI, odgovornost in pričakovanja človeka

Koalicijska pogodba kot skeniran PDF ni bila strojno berljiva v celoti, vendar so iz vidnih strani razvidni ključni programski sklopi: stabilne javne finance, davčna razbremenitev, družinska dohodnina, črpanje evropskih sredstev, zdravstvo, demografija, stanovanja, varnost, pravosodje, debirokratizacija, digitalizacija, decentralizacija in merljivi cilji.

ZDU 8 zahteva, da se uspešnost javne oblasti ne meri po hitrosti, številu postopkov ali formalni zakonitosti, temveč po tem, ali oblast zmanjšuje tveganja, preprečuje nepovratno škodo in izboljšuje stabilnost življenjskih pogojev. Nadkonvencija pa kot obvezni indikator postavlja otroka in minimalno varovano jedro: družinsko okolje, preživetje, prostorsko stabilnost, učenje, prihodnost in digitalno okolje.

 

1. Razširjena tabela po resorjih / programskih področjih

Programsko področje	Predviden programski učinek	Pravi outcome po ZDU/ZUJAV	Obvezni KPI	Odgovorni nosilec	Pričakovanje človeka	Presoja tveganja
Javne finance	Stabilne javne finance, nadzor izdatkov, štiriletni proračunski cikel	Fiskalna stabilnost brez zmanjšanja dostopa do pravic	Delež ukrepov z oceno vpliva na socialne, zdravstvene in otroške pravice; učinek na revščino; učinek na javne storitve	Vlada, MF, DZ	Človek pričakuje, da varčevanje ne zmanjša zdravljenja, šole, socialne varnosti ali dostopa do postopkov	Visoko, če se stabilnost meri samo fiskalno
Davčna razbremenitev dela	Višje neto plače, večja konkurenčnost	Višji razpoložljivi dohodek brez zmanjšanja javnih storitev	Neto učinek po dohodkovnih razredih; vpliv na družine z otroki; vpliv na nizke plače; vpliv na financiranje storitev	MF, FURS, MDDSZ	Delavec pričakuje višji dohodek, ne pa slabše zdravstvo ali socialo	Srednje/visoko
Družinska dohodnina / olajšave za mlade	Razbremenitev družin in mladih	Merljivo večja materialna stabilnost družin in mladih	Delež mladih, ki dosežejo stanovanjsko samostojnost; razpoložljivi dohodek družine; stopnja tveganja revščine otrok	MF, MDDSZ	Družina pričakuje, da ji ukrep dejansko omogoči lažje življenje, ne le nižji davek	Srednje
Zdravstvo	Boljši dostop, krajše čakalne dobe, delujoč sistem	Pravočasen dostop do diagnoze, zdravljenja in rehabilitacije	Čas od prvega stika do diagnoze; čas do posega; število poslabšanj med čakanjem; delež samodejnih preusmeritev	MZ, ZZZS, javni zavodi	Pacient pričakuje zdravljenje v času, ko je še učinkovito	Kritično
Dolgotrajna oskrba / starejši	Večja varnost starejših in družin	Dejanska storitev, ne samo formalna pravica	Čas od vloge do storitve; število upravičencev brez storitve; obremenitev družinskih oskrbovalcev	MDDSZ, MZ, občine	Starejši pričakuje oskrbo, družina pa razbremenitev	Kritično
Stanovanja	Dostopnejše bivanje, več stanovanj	Stabilno, dostopno in varno bivanje mladih, družin in ranljivih	Delež dohodka za stanovanje; čakalna doba za javno najemno stanovanje; število mladih družin s stabilnim bivanjem	MOP, stanovanjski skladi, občine	Mladi in družine pričakujejo realno možnost doma	Visoko
Demografija / rodnost	Večja rodnost, stabilnost družin, prihodnost naroda	Pogoji, da je odločitev za otroka življenjsko izvedljiva	Rodnost; starost ob prvem otroku; stanovanjska stabilnost mladih; dostop do vrtca; otroška revščina	Vlada, MDDSZ, MVI, občine	Družina pričakuje čas, dom, varnost, vrtec, dohodek	Visoko/nepovratno
Šolstvo in znanje	Več znanja, boljše šole, razvoj kadrov	Otrok doseže funkcionalno pismenost, znanje in socialno vključenost	Bralna, matematična in digitalna pismenost; dostop do pomoči; število otrok na svetovalnega delavca; regijske razlike	MVI, šole, občine	Otrok pričakuje šolo, ki ga dejansko opremi za življenje	Visoko
Slovenščina in sobivanje	Varstvo slovenščine, skupni javni prostor	Slovenščina kot dostopen in delujoč jezik vključevanja	Dostop do tečajev; jezikovni napredek otrok; število usposobljenih učiteljev; obremenitev šol in občin	MVI, MNZ, občine	Prebivalec pričakuje skupni jezik, otrok pa ne sme biti izključen	Visoko
Varnost / policija / kriminal	Več varnosti, boj proti kriminalu	Več dejanske varnosti brez nesorazmernih posegov	Stopnja zaupanja v policijo; odzivni čas; delež utemeljenih pritožb; ponavljajoči incidenti	MNZ, policija, tožilstvo	Človek pričakuje varnost in hkrati zaščito pred zlorabo moči	Srednje/visoko
Pravosodje	Hitrejši in učinkovitejši postopki	Krajši čas do pravne varnosti ob kakovostni odločitvi	Trajanje postopka end-to-end; delež razveljavitev; čas izvršitve; stroški za stranko	MP, sodišča, tožilstvo	Stranka pričakuje razumljiv, pravočasen in popravljiv postopek	Visoko
Dobra uprava / debirokratizacija	Manj administracije, hitrejši postopki	Manj napak, manj bremen za ljudi, več razumljivosti	Število stikov za eno pravico; delež odprave napak po uradni dolžnosti; razumljivost odločb; čas do dokončne rešitve	MJU, ministrstva, UE	Človek pričakuje, da država sama zna urediti zadevo brez prelaganja bremen nanj	Visoko
Digitalizacija	Hitrejše storitve, moderna država	Digitalne storitve, ki izboljšajo položaj ljudi in ne izključujejo ranljivih	Delež storitev z nedigitalno alternativo; algoritemska razložljivost; uspešnost pritožb; dostop za starejše	MDP, MJU, IP	Uporabnik pričakuje hitrost, razlago, pomoč in pravno sredstvo	Visoko
AI / algoritmi v javni upravi	Učinkovitejše odločanje	Brez avtomatskega nepojasnjenega posega v pravice	Evidenca algoritmov; človekov pregled; pravica do razlage; število popravljenih avtomatskih odločitev	MDP, IP, organi javne uprave	Človek pričakuje, da o njegovi pravici ne odloča neviden sistem brez razlage	Kritično
Decentralizacija / regije	Enakomernejši razvoj, močnejše lokalne skupnosti	Enaka dostopnost pravic ne glede na kraj bivanja	Dostop do zdravnika, vrtca, šole, javnega prevoza, upravne storitve po regijah	Vlada, SVRK, občine	Prebivalec regije pričakuje enake možnosti kot center	Visoko
Črpanje evropskih sredstev	Več investicij, razvoj	Projekti, ki izboljšajo življenje ljudi	Delež sredstev z merjenim učinkom na dostopnost, revščino, okolje, otroke; trajnost projekta	Vlada, ministrstva, SVRK	Človek pričakuje, da EU denar izboljša storitve, ne le infrastrukturo	Srednje
Podjetništvo in konkurenčnost	Več produktivnosti, investicij, delovnih mest	Stabilno delo, pošteno plačilo, manj administrativne negotovosti	Rast dodane vrednosti na zaposlenega; stabilnost zaposlitev; administrativni strošek; kakovost delovnega okolja	MGRT, MF, SPIRIT	Podjetnik pričakuje predvidljivost, delavec pa dostojno plačilo	Srednje
Plače in delo	Višje plače, razbremenitev dela	Dostojno življenje od dela	Delež zaposlenih pod pragom dostojnega dohodka; neto plača glede na stroške bivanja; revščina zaposlenih	MDDSZ, MF	Delavec pričakuje, da delo omogoča življenje, ne le preživetje	Visoko
Socialna država	Ciljana pomoč in odgovornost	Pravice so dostopne pravočasno in brez ponižanja	Non-take-up pravic; čas do prve pomoči; število vlog za isto težavo; učinek na revščino	MDDSZ, CSD, občine	Človek pričakuje pomoč, ko jo potrebuje, ne ko je škoda že nastala	Kritično
Obramba in odpornost države	Večja varnost države	Varnost brez izčrpavanja socialnega jedra	Vpliv izdatkov na socialne in razvojne storitve; civilna zaščita; pripravljenost kritične infrastrukture	MO, Vlada	Človek pričakuje varno državo, ne pa zmanjšanja osnovnih življenjskih pogojev	Srednje
Korupcija in integriteta	Manj korupcije, več zaupanja	Javna sredstva služijo ljudem, ne omrežjem	Čas obravnave prijav; zaščita prijaviteljev; delež izvedenih priporočil; javnost pogodb	KPK, policija, tožilstvo, vlada	Človek pričakuje, da pravila veljajo za vse	Visoko
Okolje in prostor	Razvoj, energetika, prostor	Zdrav življenjski prostor brez prenosa škode na prihodnje generacije	Dostop do pitne vode; kakovost zraka; poplavna varnost; čas dovoljenj z varstvom okolja	MOPE, MOP, občine	Človek pričakuje razvoj brez ogrožanja zdravja in doma	Visoko/nepovratno

 

2. Presečni KPI, ki jih mora sprejeti vsak resor

KPI	Kaj meri	Zakaj je nujen
KPI 1 – čas do pravne varnosti	Koliko časa mine od prvega stika z organom do dokončne rešitve	Ker dolgotrajen postopek sam postane poseg v pravico
KPI 2 – delež razveljavljenih odločitev	Kakovost odločanja	Ker hitra napačna odločitev ni dobra uprava
KPI 3 – število primerov nepovratne škode	Izguba zdravja, doma, dohodka, oskrbe, šolanja	Ker človekove pravice ne delujejo, če poprava pride prepozno
KPI 4 – učinek na otroke	Vpliv ukrepa na otrokovo varnost, učenje, dom in prihodnost	Ker je otrok indikator dolgoročne uspešnosti oblasti
KPI 5 – učinek na neenakosti	Kdo pridobi, kdo izgubi	Ker ukrep ni legitimen, če izboljša povprečje in poslabša ranljive
KPI 6 – dostopnost pravic	Koliko ljudi pravice ne uveljavi, čeprav je do nje upravičenih	Ker formalna pravica brez dostopa ni učinkovita
KPI 7 – zaupanje uporabnikov	Ali ljudje razumejo in zaupajo postopkom	Ker oblast brez zaupanja povečuje odpor in neskladnost
KPI 8 – popravljivost sistema	Ali organ napake popravi sam, brez novega bremena za človeka	Ker napaka oblasti ne sme postati strošek posameznika
KPI 9 – digitalna vključenost	Ali digitalizacija koga izključi	Ker digitalizacija brez dostopnosti ni uspešnost
KPI 10 – jezikovna dostopnost	Ali ljudje lahko sodelujejo v slovenskem javnem prostoru	Ker je slovenščina pogoj sobivanja, ne le formalna zahteva

 

3. Matrika: kaj človek pričakuje od države

Življenjska situacija	Kaj človek pričakuje	Kaj mora država meriti
Zbolim	Da pridem do diagnoze in zdravljenja pravočasno	Čas do diagnoze, čas do zdravljenja, škoda med čakanjem
Imam otroka	Da imam vrtec, šolo, zdravnika, stanovanje in dohodek	Stabilnost družine, otroška revščina, dostop do storitev
Izgubim dohodek	Da pomoč pride hitro in brez ponižanja	Čas do pomoči, non-take-up, število dokazil
Sem v upravnem postopku	Da razumem postopek in dobim pravilno odločitev	Čas, razveljavitve, razumljivost odločb
Sem mlad	Da lahko delam, živim samostojno in načrtujem družino	Neto dohodek, stanovanjska dostopnost, varnost zaposlitve
Sem starejši	Da ne ostanem brez oskrbe	Čas do oskrbe, dostopnost storitev, breme družine
Sem podjetnik	Da so pravila predvidljiva in postopki popravljivi	Administrativni strošek, napačni nadzori, čas dovoljenj
Sem otrok v šoli	Da razumem jezik, dobim pomoč in napredujem	Pismenost, podpora, jezikovna vključenost
Živim v regiji	Da imam primerljiv dostop kot v centru	Regionalni indeks dostopnosti
Uporabljam digitalno storitev	Da imam pomoč, razlago in pravno sredstvo	Digitalna izključenost, algoritemska razložljivost

 

4. Najpomembnejše ugotovitve iz primerjalne tabele

Prva ugotovitev: koalicijska pogodba vsebuje veliko pravilnih področij, vendar ne razlikuje dovolj med ukrepom in učinkom na človeka. Davčna razbremenitev, digitalizacija, decentralizacija ali reorganizacija zdravstva niso same po sebi uspešnost. Uspešnost je dokazano boljši položaj človeka.

Druga ugotovitev: najvišja tveganja so pri zdravstvu, stanovanjih, socialni varnosti, otrocih, digitalizaciji, dobri upravi in jeziku. To so področja, kjer lahko napačen ukrep povzroči nepovratno škodo.

Tretja ugotovitev: dokument mora dodati varovalko, da se noben ukrep ne šteje za uspešen, če se ob njem poslabša položaj otrok, družin, pacientov, starejših, invalidov ali socialno ranljivih.

Četrta ugotovitev: če breme neizvedbe nosi človek, ne sistem, gre za slabo upravo v zasnovi. To velja zlasti za čakanje v zdravstvu, stanovanjsko negotovost, dolgotrajne upravne postopke, socialne pravice in dolgotrajno oskrbo.

 

5. Obvezna končna presoja

1. Ali uspešnost izhaja iz dokumenta?
   Da, kot politična ambicija.
2. Ali je uspešnost dokazana z učinki?
   Ne zadostno. Manjkajo outcome KPI, pragovi neuspeha, register tveganj, stop-the-line varovalke in javno poročanje.
3. Ali program udejanja pravice?
   Potencialno da, če bo dopolnjen z merljivimi pogoji.
4. Ali program ohranja neenakosti?
   Lahko, če ne bo uveden neenakostni test za vsak večji ukrep.
5. Ali program povečuje sistemsko tveganje?
   Da, če bo povečal učinkovitost oblasti brez enakovrednega povečanja varovalk za človeka.

Zaključna izjava:
Ta analiza ne ocenjuje politične ali strokovne pravilnosti programa, temveč presoja, ali predlagane politike ohranjajo pogoje človečnosti.

 

 

 

 

V.ocena koalicijske pogodbe (ocenjevalna matrika po resorjih)

 

Spodaj prikazujemo nadaljevanje analize v delu, kjer AI pripravi ocenjevalno matriko 0–5 za vsak resor: človekove pravice, Nadkonvencija, ZDU/ZUJAV, ZVSJS, KPI in sistemska tveganja.

Agent izhaja iz temeljnega načela: Pravice brez pogojev niso človekovopravno učinkovite. Formalna zakonitost programa ni zadosten kriterij legitimnosti.

ČESA AGENT NE POČNE — IZRECNA OMEJITEV
Agent ne presoja posamičnih upravnih ali sodnih odločitev, ne nadomešča Varuha človekovih pravic, sodišč ali inšpekcij, ne ocenjuje politične ideološke usmeritve levo/desno, ne daje volilnih priporočil in ne presoja moralne ali politične pravilnosti. Agent deluje izključno na sistemski, programski in preventivni ravni.

Opozorilo o avtorstvu: uporabljeni analitični okviri — Nadkonvencija, ZDU 8, ZUJAV-1, ZVSJS in Program Varuha — so idejni predpisi oziroma gradiva avtorja mag. Franca Derganca. Koalicijska pogodba 2026–2030 je predmet presoje, ne avtorski dokument mag. Franca Derganca.

 

0) GIGO – presoja vhodnih podatkov

Analizirani dokument je skeniran PDF »Koalicijska pogodba 2026«, dolg 20 strani; besedilo ni bilo strojno berljivo, zato ocena temelji na vidnih straneh in razvidnih programskih področjih dokumenta. To pomeni, da je matrika uporabna kot sistemska preventivna ocena, ne kot dokončna pravna razlaga vsakega stavka.

ZDU 8 zahteva, da organi merijo ne le aktivnosti, ampak učinke: kakovost odločanja, čas do pravne varnosti, nepovratno škodo, zaupanje, dostopnost, razumljivost in prispevek k META kriterijem. Nadkonvencijska logika zahteva presojo A–F: družinsko okolje, preživetje, prostorska stabilnost, učenje, prihodnost ter digitalno/algoritmično okolje, zlasti za otroke.

 

1) Lestvica ocenjevanja 0–5

Ocena	Pomen
0	Pravica / pogoj je prezrt ali ukrep lahko neposredno poveča škodo
1	Pravica je omenjena zelo splošno, brez pogojev in varovalk
2	Smer je pravilna, izvedbeni pogoji so šibki
3	Obstajajo cilji in delna izvedljivost, manjkajo outcome KPI ali varovalke
4	Dobro razdelan ukrep z merili, vendar še brez popolnega nadzora
5	Človekovopravno zrel program: outcome KPI, odgovornost, roki, varovalke, javno poročanje

 

2) Ocenjevalna matrika po resorjih

Resor / področje	Človekove pravice	Nadkonvencija A–F	ZDU/ZUJAV	ZVSJS	KPI	Sistemsko tveganje	Skupna ocena
Javne finance	3	2	2	1	2	Srednje/visoko	2,0
Davčna politika	3	2	2	1	2	Srednje	2,0
Zdravstvo	4	3	2	1	2	Kritično	2,4
Dolgotrajna oskrba / starejši	3	3	2	1	1	Kritično	2,0
Stanovanja	4	3	2	1	2	Visoko	2,4
Demografija / družine	4	3	2	2	2	Visoko/nepovratno	2,6
Šolstvo in znanje	3	3	2	3	2	Visoko	2,6
Slovenščina in sobivanje	3	3	2	3	1	Visoko	2,4
Varnost / policija / kriminal	3	2	2	1	2	Srednje/visoko	2,0
Pravosodje	4	2	2	1	2	Visoko	2,2
Dobra uprava / debirokratizacija	4	3	2	2	2	Visoko	2,6
Digitalizacija / AI	3	2	2	2	1	Kritično	2,0
Decentralizacija / regije	3	3	2	2	2	Srednje/visoko	2,4
Podjetništvo / konkurenčnost	3	2	2	1	2	Srednje	2,0
Plače in delo	4	3	2	1	2	Visoko	2,4
Socialna država	4	3	2	2	1	Kritično	2,4
Obramba / odpornost države	3	2	2	1	1	Srednje	1,8
Korupcija / integriteta	4	2	2	1	2	Visoko	2,2
Okolje / prostor / energetika	3	3	2	1	2	Visoko/nepovratno	2,2

 

3) Razlaga ocen po ključnih področjih

3.1 Javne finance — ocena 2,0

Program prepoznava stabilne javne finance kot temeljno razvojno vprašanje, kar je legitimno. Težava je, da fiskalna stabilnost sama po sebi še ni človekovopravna uspešnost. Po ZDU/ZUJAV mora biti dokazano, da omejevanje izdatkov ali davčne spremembe ne poslabšajo dostopa do zdravstva, socialne varnosti, šolstva in stanovanj.

Manjkajoči KPI: učinek fiskalnih ukrepov na otroško revščino, dostop do zdravstva, čakalne dobe, regionalne storitve in socialno varnost.

3.2 Zdravstvo — ocena 2,4

Zdravstvo je človekovopravno močno zaznano področje, zato dobi višjo oceno pri pravicah. Vendar brez obveznega merjenja časa od prvega stika do diagnoze, časa do posega, poslabšanja med čakanjem in samodejne preusmeritve pacientov ni mogoče govoriti o dokazani uspešnosti.

Sistemsko tveganje: kritično, ker škoda pri zdravju nastane pred dokončnostjo. ZDU metodologija zahteva merjenje nepovratne škode, ne zgolj števila storitev ali reorganizacij.

3.3 Stanovanja — ocena 2,4

Stanovanjska politika je neposredno povezana z dostojanstvom, družino, otroki in demografijo. Program kaže smer, vendar mora dokazati, da ukrepi ne pomenijo samo gradnje ali investicij, ampak realno stabilnost bivanja.

Manjkajoči KPI: delež dohodka za stanovanje, čas do javnega najema, število mladih družin s stabilnim bivanjem, regijske razlike, tveganje izselitve.

3.4 Demografija in družine — ocena 2,6

To je eno najpomembnejših področij, ker se neposredno poveže z Nadkonvencijo. Družina in otrok sta indikatorja, ali država sploh ustvarja pogoje prihodnosti. Program ima močno deklarativno naravnanost, vendar ne vzpostavi otroka kot merilnega standarda za vse resorje.

Manjkajoči KPI: stabilnost dohodka mladih družin, dostop do vrtca, dostop do pediatra, stanovanjska varnost, čas staršev, psihosocialni stres, rodnostni trend.

3.5 Šolstvo, slovenščina in sobivanje — oceni 2,6 in 2,4

ZVSJS zahteva, da je slovenščina varovana kot jezik javnega prostora, vendar zahteva po jeziku ne sme biti gola zahteva brez pogojev. ZDU 8 dodatno določa, da mora organ dokazovati, da njegovo delovanje ne razgrajuje stabilnosti slovenskega jezika, razumljivosti postopkov, terminološke kontinuitete in kognitivnega okolja otrok.

Manjkajoči KPI: število učiteljev slovenščine, dostop do jezikovnih programov, jezikovni napredek otrok, obremenitev šol, razumevanje postopkov, preprečevanje segregacije.

3.6 Digitalizacija in AI — ocena 2,0

Digitalizacija je lahko pozitivna, vendar po ZDU/ZUJAV ni uspešnost, če samo pospeši postopke. Uspešna je šele, če izboljša dostop, zmanjša napake, ohrani pravna sredstva in ne izključi starejših, revnih, invalidov ali jezikovno ranljivih.

Kritično tveganje: algoritmično odločanje brez razlage. Program Varuha predvideva sistematično uvrščanje novih tveganj, kot sta digitalizacija in avtomatizirano odločanje, v register tveganj ter oceno po resnosti in verjetnosti.

3.7 Dobra uprava — ocena 2,6

Program močno govori o debirokratizaciji. To je pozitivno, vendar hitrejši postopek ni nujno boljši postopek. ZDU 8 zahteva, da se merijo kakovost odločanja, obstojnost odločitev, čas do pravne varnosti, nepovratna škoda, zaupanje in dostopnost.

Manjkajoči KPI: razveljavitve odločb, razumljivost odločb, število stikov za eno pravico, čas od prve vloge do dokončne rešitve, delež napak, ki jih organ popravi sam.

 

4) Skupna ocena programa

Povprečna ocena: 2,25 / 5

To pomeni:

• program ima pravilno prepoznana področja;
• ima razvojno in upravljavsko ambicijo;
• vendar večinoma ostaja na ravni ciljev, usmeritev in ukrepov;
• manjkajo outcome KPI, pragovi neuspeha, odgovorni nosilci, varovalke pred nepovratno škodo in javno poročanje.

Kvalitativna ocena:
Program je človekovopravno relevanten, vendar še ni človekovopravno zrel.

 

5) Rdeče zastavice

Rdeča zastavica	Zakaj je kritična	Kaj mora program dodati
Zdravstvo brez maksimalnega časa do storitve	škoda je lahko nepovratna	samodejna preusmeritev in stop-the-line
Stanovanja brez merila stabilnosti bivanja	družine ne morejo načrtovati otrok	KPI dostopnosti in stabilnosti
Digitalizacija brez razlage algoritmov	človek ne ve, kdo je odločil	pravica do razlage in človekov pregled
Davčne spremembe brez testa javnih storitev	lahko oslabijo socialno državo	fiskalno-človekovopravni test
Slovenščina brez učnih kapacitet	zahteva pade na otroke, šole, občine	učitelji, programi, jezikovni KPI
Debirokratizacija brez kakovosti odločanja	hitra napaka ostane napaka	OS1–OS2 KPI
Varnostni ukrepi brez sorazmernosti	moč države raste brez varovalk	pritožbeni nadzor, javna statistika
Demografija brez otroškega testa	prihodnost ostane slogan	A–F test za vsak ukrep

 

6) Minimalni popravek za dvig ocene

Da bi program iz povprečne ocene 2,25 prešel vsaj na 3,8, mora dodati pet obveznih prilog:

Priloga	Vsebina	Učinek
Priloga 1 – Outcome KPI	OS1–OS5 po resorjih	uspešnost postane merljiva
Priloga 2 – Otroški test A–F	vsak ukrep: krepi/slabi/ignorira otroka	zaščita prihodnjih generacij
Priloga 3 – Register tveganj	tveganja, verjetnost, resnost, nosilec	preventivna dobra uprava
Priloga 4 – Stop-the-line protokol	zdravje, dom, dohodek, otroci, nepovratna škoda	prepreči nepopravljivo škodo
Priloga 5 – ZVSJS jezikovni pogoji	slovenščina, učitelji, dostop, razumljivost	jezik kot pogoj sobivanja, ne gola zahteva

Stop-the-line logika mora biti posebej stroga: sprožilci so nepovratna škoda, ogroženo preživetje, prisotni otroci in večkratne napake organa; odločanje mora biti dvignjeno na centralno odgovorno instanco in izvedeno hitro.

 

7) Obvezna končna presoja

Ali uspešnost izhaja iz dokumenta?
Da, kot politična ambicija.

Ali je uspešnost dokazana z učinki?
Ne. Trenutno ni dovolj outcome KPI, pragov neuspeha in nadzornih mehanizmov.

Ali program udejanja pravice?
Potencialno da, ker odpira skoraj vsa bistvena področja.

Ali program ohranja neenakosti?
Lahko, če ne bo uveden test »kdo pridobi / kdo izgubi«, posebej za otroke, družine, regije, starejše, invalide, paciente in nizko plačane.

Ali program povečuje sistemsko tveganje?
Da, če bo povečal hitrost, moč in učinkovitost oblasti brez enakovrednega povečanja varovalk za človeka.

Končna ocena:
Koalicijska pogodba je programsko široka, vendar človekovopravno premalo operativna. Njena legitimnost bi se bistveno povečala, če bi bila dopolnjena z merljivimi učinki, odgovornostjo in varovalkami.

Zaključna izjava:
Ta analiza ne ocenjuje politične ali strokovne pravilnosti programa, temveč presoja, ali predlagane politike ohranjajo pogoje človečnosti.