Vlagatelj mag. Franc Derganc je na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložil predlog za dopolnitev in pojasnitev sklepa, s katerim je bila njegova ustavna pritožba zavržena. V predlogu opozarja, da je bil v postopku imenovanja Varuha človekovih pravic izdan konkreten posamični akt, s katerim je bil individualno izključen iz postopka, vendar ta akt v sklepu ni bil vsebinsko obravnavan.
Po njegovem mnenju odsotnost obrazložitve in sodnega nadzora nad postopkom imenovanja pomeni, da kandidatom ni zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, kot ga zahtevata Ustava in mednarodni standardi. Predlog ne odpira nove pritožbe, temveč zahteva, da se sodišče jasno opredeli do že predloženih dejstev in listin ter zagotovi preizkusljivost odločanja.
PREDLOG ZA DOPOLNITEV IN POJASNITEV SKLEPA UP-40/26-11 Z DNE 9.2.2026 TER POPRAVO OČITNIH POMOT
Ustavno sodišče Republike Slovenije
Beethovnova ulica 10
1000 Ljubljana
Zadeva: Up-40/26
Vlagatelj: mag. Franc Derganc, Podreber 38, 8351 Straža
1. Uvodno
Vlagatelj vlaga ta predlog za dopolnitev in pojasnitev sklepa ter popravo očitnih pomot v zvezi s sklepom Senata Ustavnega sodišča št. Up-40/26-11 z dne 9. 2. 2026, s katerim je bila ustavna pritožba zavržena z razlogom, da izpodbijani postopek ne predstavlja posamičnega akta državnega organa.
Ta vloga ne predstavlja nove ustavne pritožbe in ne posega v predmet odločanja, temveč se nanaša izključno na popolnost in pravilnost že izdane odločbe.
2. Nepopolnost obrazložitve
Sklep se ne opredeli do odločilnih navedb vlagatelja, zlasti:
- do obstoja konkretnega akta Urada predsednice Republike Slovenije,
- do pravnih učinkov tega akta za vlagatelja,
- do vprašanja, ali gre za individualni poseg v njegov pravni položaj.
Ker se sodišče do teh navedb ni opredelilo, izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti.
Obrazložena odločba je sestavni del pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in do sodnega varstva (23. člen Ustave).
3. Očitna pomota v dejanski podlagi
Sklep temelji na ugotovitvi, da ne obstaja posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali pravni koristi vlagatelja. Takšna ugotovitev ni skladna s podatki spisa.
Vlagatelj je že v ustavni pritožbi predložil:
- obvestilo Urada predsednice Republike Slovenije z dne 7. 1. 2026,
- predloženo kot točka 11 na strani 18 dokumenta »Dejstva in ustavnopravni vidik postopka imenovanja Varuha človekovih pravic«, vloženega 19. 1. 2026
Predlagana izvedba dokaza: vpogled v spis
Iz listine izhaja, da je bil vlagatelj individualno obveščen, da ne bo predlagan Državnemu zboru v imenovanje za Varuha človekovih pravic. Dokaz:
4. Pravna narava navedenega akta
Ne glede na njegovo poimenovanje ima navedeni dokument:
- individualnega naslovnika,
- oblastni značaj (ki ima temelje v javnem razpisu ter izrecnih navodilih Predsednice Republike Slovenije),
- neposreden in dokončen učinek na položaj vlagatelja.
Z njim je bil vlagatelj izključen iz nadaljnjega postopka predlaganja kandidature.
Po ustaljeni ustavnosodni presoji je za opredelitev posamičnega akta odločilna njegova vsebina in pravni učinek, ne formalna oznaka.
Navedena listina zato po vsebini predstavlja posamični oblastni akt.
Ugotovitev v sklepu, da tak akt ne obstaja, je zato v očitnem neskladju z listinami spisa in pomeni očitno pomoto v dejanski podlagi odločanja.
5. Potreba po pojasnitvi
Brez jasne opredelitve do navedenega akta Urada predsednice Republike Slovenije z dne 7. 1. 2026 ter njegovih pravnih učinkov ni mogoče presoditi, ali so bili v konkretnem primeru sploh izpolnjeni pogoji za zavrženje ustavne pritožbe.
Opustitev presoje tega akta pomeni, da odločitev nima zadostne dejanske in pravne podlage, zato ni preizkusljiva.
Dopolnitev oziroma pojasnitev sklepa je zato nujna že z vidika zagotovitve pravice do obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave) ter učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave).
Vlagatelj je v postopku kandidature ravnal na podlagi izrecnih navodil in ravnanj organa oblasti, zlasti poziva k pripravi vsebinskega programa dela Varuha ter predstavitvi kandidature pred poslanci Državnega zbora. Na tej podlagi je utemeljeno pričakoval, da bo njegova kandidatura predmet vsebinske in primerjalne presoje (legitimno pričakovanje).
Zaradi tega je v pripravo kandidature:
- vložil obsežno strokovno delo in sredstva ter organiziral sodelovanje več strokovnjakov,
Dokaz: Glej v dokument 04… iz te priloge.
- vključno z razvojem metodoloških in informacijskih rešitev za sistematično presojo delovanja oblasti (»AI analitik javne oblasti«). Nastali so konkretni in dokazljivi stroški.
Vlagatelj je v okviru priprave kandidature za funkcijo Varuha človekovih pravic razvil strokovno-analitično orodje z delovnim nazivom AI Analitik javne oblasti (AJAO). Gre za tehnično-informacijski sistem (t. i. agent), ki obsega programsko kodo (algoritemska logika presoje) ter strukturirano bazo znanja (normativni in strokovni viri, merila, metodologije in referenčni standardi, ki so v celoti avtorstvo nepresojnega kanidata). Orodje ni namenjeno nadomeščanju odločanja organov oblasti, temveč ima izključno analitično in podporno funkcijo.
Njegov namen je sistematična presoja ravnanj javne oblasti z vidika:
- zakonitosti,
- transparentnosti,
- obrazloženosti,
- sorazmernosti,
- ter udejanjanja človekovih pravic.
Metodološko omogoča pregled dokumentov in ravnanj:
- vseh treh vej oblasti (tudi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, tudi javnega zavoda RTV itd.),
- zakonodajnih predlogov in zakonov,
- podzakonskih aktov,
- strateških, programskih in izvedbenih dokumentov,
- ter ravnanj oseb z javnimi pooblastili,
z vidika njihove skladnosti z ustavnimi in konvencijskimi standardi varstva človeka.
Orodje tako predstavlja strukturiran analitični pripomoček za presojo legitimnosti delovanja oblasti, tj. ali so pravice posameznika dejansko udejanjene in ne zgolj formalno predpisane.
Za potrebe tega postopka je navedeno dejstvo relevantno izključno zato, ker izkazuje resnost in vsebinsko naravo kandidature, konkretno in strokovno pripravo programa dela ter obseg vloženega dela in sredstev.
Gre torej za okoliščino, ki dodatno potrjuje individualiziran pravni interes vlagatelja in dejansko intenzivnost posega v njegov pravni položaj, ne pa za samostojen predmet ustavne presoje.
Ta dejstva niso navajana kot vsebinski očitki, temveč kot okoliščine, ki izkazujejo:
- neposreden in individualiziran pravni interes vlagatelja,
- obstoj legitimnih pričakovanj, ustvarjenih z ravnanjem državnih organov,
- ter dejanski poseg v njegov pravni položaj.
Zato zadeva očitno presega okvir splošnega ali abstraktnega interesa (actio popularis) in predstavlja konkreten posamični poseg.
Če se navedeni akt in njegove posledice ne presodijo, vlagatelju ni zagotovljena možnost učinkovitega uveljavljanja pravnega varstva, vključno z morebitnim uveljavljanjem odškodninske odgovornosti države po 26. členu Ustave.
Zaradi navedenega je dopolnitev oziroma pojasnitev sklepa nujna, da bo mogoče presoditi, ali so bili procesni pogoji za zavrženje ustavne pritožbe sploh podani.
Brez jasne opredelitve do navedenega akta in njegovih učinkov ni mogoče presoditi, ali so bili izpolnjeni pogoji za zavrženje ustavne pritožbe.
Zaradi zagotovitve preizkusljivosti odločanja je zato potrebna dopolnitev oziroma pojasnitev sklepa.
Vlagatelj te dopolnitve je v postopku kanidature in na podlagi izrecnih navodil Predsednice Republike Slovenije, da naj pripravi PROGRAM (vizija plan dela varuha itd.) in da naj se predstavi Poslancem v Državnem zboru, angažiral ekipo ljudi (tudi IT strokovnjake) s ciljem pripraviti izvedljiv, sodoben program dela Varuha za človekove pravice. Na zaslišanju pri Predsednici Republike dne 3.12.2026 je »komisija za presojo kandidatov« ocenila program kot eden izmed najcelovitejših programov in to ne samo v konkretnem postopku. Temveč v mandatih »več predsednikov«.
Kandidatu je uspelo ustvariti orodje »AI Analitika javne oblasti«, ki ima sposobnost presojati LEGITIMNOST OBLASTI in sicer tako na ravni izvedbe (aktivnosti), kot tudi na nivoju zakonov, kot tudi na nivoju planskih in izvedbenih dokumentov VSEH VEJ OBLASTI oz. vseh oseb z javnimi pooblastili.
Zaradi legitimnega pričakovanja kandidata, ki so posledica izrecnih navodil Predsednice Republike Slovenije, so kandidatu nastali nesorazmerni stroški, predvsem pa je Republika Slovenija izgubila možnost, da državljani pridobijo orodje za presojo ravnanj »svoje oblasti«.
»Nepresojnemu kandidatu« (kandidat ni prejel niti obrazložitve…..) so nastali nesorazmerni stroški, Ki pa jih, glede na ravnanja Predsednice Republike Slovenije in tudi Ustavnega sodišča, sploh ne more uveljavljati v smislu odškodnine, saj Ustavno sodišče, postopek imenovanja, ki naj bi bil transparenten in skladen z BENEŠKIMI načeli, sploh ne presoja, kot izhaja tudi iz obravnavanega sklepa.
Iz poteka obravnavanega postopka izhaja, da vlagatelju ni bilo zagotovljeno učinkovito pravno varstvo njegovega pravnega položaja. Ker kandidat ni prejel obrazložene odločitve, ni imel dostopa do dokumentacije postopka in mu ni bila omogočena vsebinska presoja njegove kandidature, mu dejansko ni bilo omogočeno učinkovito uveljavljanje pravnih sredstev.
Takšen položaj ni skladen z zahtevami 22., 23. in 25. člena Ustave, ki zagotavljajo enako varstvo pravic, sodno varstvo ter učinkovito pravno sredstvo, niti s temeljnimi načeli transparentnosti, preverljivosti in dokumentiranosti postopkov imenovanja nosilcev neodvisnih ustavnih funkcij.
V podporo navedenemu vlagatelj prilaga:
- dopis Urada predsednice Republike Slovenije št. 003-03-5/2024-351 z dne 9. 2. 2026 ter pritožbo zoper ta akt, iz katerih nedvoumno izhaja, da kandidatom ni bil omogočen niti vpogled v dokumentacijo postopka, kakor tudi
- predhodni odškodninski zahtevek, vložen pri Državno odvetništvo Republike Slovenije, ki izkazuje, da vlagatelj zaradi navedenih ravnanj uveljavlja tudi odgovornost države za nastalo škodo.
Navedene okoliščine potrjujejo, da brez vsebinske presoje Ustavnega sodišča vlagatelju ni zagotovljeno drugo učinkovito pravno sredstvo. Iz navedenega sledi, da je ta vloga v celoti utemeljena.
6. Predlog
Vlagatelj predlaga, da Ustavno sodišče:
- dopolni oziroma pojasni sklep št. Up-40/26-11 z dne 9.2.2026
- se izrecno opredeli do navedenega akta Urada predsednice Republike Slovenije z dne 7. 1. 2026,
- popravi očitno pomoto glede ugotovitve, da posamični akt ne obstaja.
V Straži, dne 10.2.2026
Priloge:
1. Sklep UPRS z dne 7.2.2026 o zavnitvi vloge Derganc FRanc v kateri je prosil za vpogled v spis oz. dokumentacijo, kot jo predvidevajo Beneška pravila.
2. Sklep US o zavrženju ustavne pritožbe Derganc Franc v zvezi s postopkom imenovanja Varuha za človekove pravice (postopek je potekal brez presoje programov kanidatov itd.)
3. Zahtevek na drzavno pravobrranilstvo
4. Pritozba zoper sklep UPRS o zavrnitvi vloge za vpogled v spis postopka imenovanja Varuha za človekove pravice 2025/2026.