FURS na Dnevih ZDSS: niso pomembne samo napake zavezancev, temveč tudi sistemske napake davčnega nadzora

Od nadzornega organa k partnerju pravne varnosti

Avtor: mag. Franc Derganc, www.modro-poslovanje.si, 24.04.2026

Preduvod

Spodnja vprašanja niso osebna polemika s predavateljico, temveč javno izpostavljena vprašanja davčno-svetovalne stroke. Njihov namen je, da davčna administracija nanje po možnosti odgovori tudi pisno, jasno in preverljivo.

Cilj ni oteževanje dela FURS. Cilj je nasproten: zmanjšati napake podjetij, računovodij, davčnih svetovalcev in tudi same države na najnižjo možno raven. Davčni sistem je namreč pošten samo takrat, ko so pravila razumljiva, praksa enotna, informacije pravilne, nadzor sorazmeren, napake pa se odpravljajo sistemsko — ne šele po večletnih sporih.

Če želimo okrepiti davčno disciplino, moramo najprej okrepiti zaupanje v davčni sistem. Več pravne varnosti pomeni manj strahu, manj arbitrarnih razlag, manj sive ekonomije in več pripravljenosti zavezancev, da svoje obveznosti izpolnijo pravilno, pravočasno in prostovoljno.

Kaj?

Na Dnevih Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (21. in 22. maj 2026, Terme Dobrna) bo Finančna uprava Republike Slvoenije predstavil najpogostejše ugotovitve napak pri izvajanju nadzora DDPO in DDD. Tema je pomembna, vendar odpira še širše vprašanje: ali FURS pri ugotavljanju napak zavezancev enako sistematično preverja tudi lastno prakso, lastne postopke, lastno informiranje in lastno odgovornost za pravno varnost?

Davčni sistem temelji na samoobdavčitvi. To pomeni, da država od zavezanca pričakuje pravilno razumevanje zapletenih davčnih pravil, pravočasno izpolnitev obveznosti in pravilno knjigovodstvo. Toda tak sistem je ustavno vzdržen samo, če država hkrati zagotovi jasne informacije, enotno prakso, sorazmerne ukrepe, učinkovito pravno varstvo in notranje mehanizme za popravo napak organa.

Zato vprašanja za predavateljico niso namenjena polemiki, temveč strokovni razpravi o tem, ali davčni nadzor v Sloveniji deluje samo kot nadzor nad napakami zavezancev ali tudi kot sistem, ki zna prepoznati lastne sistemske šibkosti.

Predlog vprašanj za predavateljico:

1. Kako lahko FURS zagotavlja ustavno načelo enakosti pred zakonom, če v Sloveniji poklic računovodje in davčnega svetovalca ni sistemsko reguliran, zavezanci pa pogosto ne morejo vedeti, komu lahko strokovno zaupajo?
2. Ali FURS pri nadzoru upošteva tudi okoliščino, da je napaka zavezanca lahko posledica napačnega, nepopolnega ali nestrokovnega davčnega svetovanja?
3. Kje je meja med napako zavezanca, napako računovodje, napako davčnega svetovalca in sistemsko nejasnostjo predpisa?
4. Ali FURS vodi notranjo analizo najpogostejših napak po vzroku: neznanje zavezanca, nejasna zakonodaja, napačna praksa svetovalcev, napačna pojasnila organa ali različna praksa inšpektorjev?
5. Če FURS ugotavlja “najpogostejše napake”, ali javno objavi tudi metodologijo, po kateri ugotavlja, da gre res za napako in ne za razumno drugačno pravno razlago?
6. Ali obstajajo javno dostopna pravila, po katerih FURS izbira zavezance za nadzor DDPO in DDD?
7. Kako FURS zagotavlja, da selekcija nadzorov ni arbitrarna, če zavezanci ne poznajo meril, uteži in kontrolnih mehanizmov izbire?
8. Ali FURS kdaj preverja, ali različni inšpektorji v primerljivih dejanskih in pravnih primerih odločajo enako?
9. Ali ima FURS notranji sistem za zaznavanje odstopanj med inšpektorji — na primer, da en inšpektor isto vprašanje obravnava bistveno strožje kot drugi?
10. Kako FURS zagotavlja pravno varnost, če lahko od zapisnika do dokončne odločitve pred Vrhovnim sodiščem mine več let, včasih skoraj desetletje?
11. Ali FURS ob izdaji zapisnika preveri tudi, kakšna je verjetnost, da bo njegovo pravno stališče kasneje padlo v upravnem sporu?
12. Ali obstaja notranja odgovornost organa, kadar se po več letih izkaže, da je bila odmera napačna, zavezanec pa je že utrpel poslovno ali osebno škodo?
13. Kako FURS presoja sorazmernost ukrepov zavarovanja davčne obveznosti pred izdajo odločbe, posebej kadar zavezanec še ni imel učinkovite možnosti obrambe?
14. Ali FURS sistemsko spremlja sodbe, v katerih sodišča opozorijo na ustavnopravno sporne prakse davčnega organa?
15. Če je Vrhovno sodišče že zaznalo problematičnost začasnih ukrepov pred zapisnikom oziroma pred polno kontradiktornostjo postopka, kaj je FURS konkretno spremenil v svojih notranjih postopkih?
16. Ali FURS priznava, da davčno informiranje ni zgolj servisna funkcija, temveč pogoj za zakonito ravnanje zavezanca?
17. Če država od zavezanca pričakuje pravilno samoobdavčitev, ali ne bi morala hkrati zagotoviti pravico do točne, celovite, jasne in pravočasne informacije?
18. Zakaj Slovenija nima posebnega Varuha pravic plačnikov davkov oziroma neodvisnega mehanizma, ki bi sistemsko spremljal napake, zamude, neenako prakso in kakovost davčnega informiranja?
19. Ali bi FURS podprl uvedbo slovenskega Kodeksa pravic plačnikov davkov, ki bi jasno določil pravico do pravilne informacije, enake obravnave, razumnega roka in učinkovitega popravka napak organa?
20. Kdo varuje zavezanca v položaju, ko ni kršil zakona namerno, temveč je ravnal na podlagi nejasnih pravil, napačnih informacij ali nestrokovnega posrednika?
21. Kakšno je strokovno mnenje predavateljice v primeru, ko FURS osebo A, ki se je samoprijavila v zadevi OnlyFans, obdavči po sistemu samoprijave oziroma z davčno obremenitvijo približno 25 %, osebi B pa ob primerljivih dejanskih okoliščinah odvzame celotnih 20.000 EUR kot domnevno protipravno premoženjsko korist? Ali je takšna različna obravnava primerljivih položajev skladna z načelom enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS?
22. Kakšno je strokovno stališče predavateljice v primeru, ko FURS domnevno zmotno — celo v nasprotju s strokovnim mnenjem Pravne fakultete — razume 100. člen ZDoh-2 in pri preoblikovanju s. p. v d. o. o. šteje, da je bil kapital pridobljen na datum preoblikovanja (tudi »robotek FURS« meni drugače, kot to »trdi FURS«)? Kako naj zavezanec v realnem času pride do zakonite in materialnopravno pravilne odločitve, če FURS nima jasnega mehanizma, po katerem bi zaznal, da je določeno materialnopravno vprašanje resno sporno, in bi zato moral uporabiti previdnejši režim odločanja, ne pa dejansko preložiti odločitve na sodišče, ki lahko dokončno odloči šele čez več let?
23. Glede na problematiko uporabe “Robotka FURS” in pravico zavezancev do pravočasne, točne, celovite in jasne davčne informacije: kakšno je strokovno stališče predavateljice o načinu uporabe Robotka FURS, če ta halucinira oziroma vsebinsko različno odgovarja na primerljiva ali celo enaka davčna vprašanja?

Zakaj so vprašanja pomembna

Vprašanja so pomembna zato, ker davčni nadzor ne sme biti razumljen zgolj kot iskanje napak pri zavezancih. Če želimo manj napak, mora FURS postati tudi partner plačnikom davkov: organ, ki pomaga razumeti predpise, zaznava sistemske nejasnosti in predlaga spremembe zakonodaje tam, kjer pravila povzročajo neenako ali nepredvidljivo obravnavo.

Danes je razmerje moči izrazito neuravnoteženo. Na eni strani je država z informacijami, pooblastili, prisilnimi sredstvi in strokovnim aparatom. Na drugi strani je podjetje, pogosto brez reguliranega trga računovodij in davčnih svetovalcev, brez posebnega Varuha pravic plačnikov davkov in brez jasnega Kodeksa pravic plačnikov davkov.

Zato ključno vprašanje ni samo, zakaj napake delajo podjetja. Ključno vprašanje je, kako zgraditi sistem, v katerem napak ne bodo ponavljali niti zavezanci niti davčna administracija. To pa zahteva več kot nadzor: zahteva pravno varnost, strokovno pomoč, enotno prakso, sorazmernost in pripravljenost FURS, da tudi sam postane del rešitve.