Carinski nadzor se opravlja tudi nad malimi pošiljkami (poštne pošiljke in pošiljke hitre pošte, poslane neposredno potrošniku), katerih število hitro raste zaradi razširjene globalne trgovine. Od leta 2022 se je količina malih pošiljk vsako leto podvojila. Leta 2024 je bilo v EU poslanih že 4,6 milijarde paketov, številka pa se še vedno povečuje; vsako sekundo naj bi se v EU uvozilo skoraj 180 takšnih pošiljk.

Carinski nadzor skladnosti izdelkov se vsako leto krepi, vendar pa zaradi naraščanja obsega e-trgovanja, odstotek opravljenih pregledov pada. Leta 2025 so namreč male pošiljke predstavljale 97% vseh pošiljk iz tretjih držav, ki pa jih carinski organi zaradi količine ne morejo ustrezno nadzorovati. Poleg tega se kažejo določene zakonodajne pomanjkljivosti glede pristojnosti organov za nadzor trga. EU je zato že sprejela določene ukrepe za učinkovitejše izvajanje nadzora uvoza blaga v e-trgovini in zagotovitev konkurenčnih pogojev s tradicionalnimi trgovci na drobno v EU, npr. pripravlja se sprememba zakonodaje, odpravila se bo oprostitev plačila carine za pakete z vrednostjo do 150 EUR, uvedlo se bo nadomestilo plačila v višine 3 EUR na izdelek.

V letu 2025 se je na ravni EU izvajala obsežna carinska kontrola nad malimi pošiljkami, v kateri so sodelovali tudi slovenski carinski organi, skupaj s tržnim in zdravstvenim inšpektorat. Rezultati kažejo, da večina blaga, ki je neposredno poslano potrošnikom v EU iz tretjih držav, ni v skladu s pravili in varnostnimi standardi EU. Izbrani izdelki igrač in male elektronike, ki so bili tudi laboratorijsko preizkušeni, so se kar v 84% primerov izkazali kot nevarni.