Kazalo:

1. 5.svoboda EU27 – za krepitev raziskav, inovacij in izobraževanja
2. Obseg je pomemben:   učinkovit enotni trg za elektronska komunikacijska omrežja in storitve; Enotni  trg za spodbujanje učinkovitih energetsko-podnebnih politik; Spodbujanje miru in krepitev varnosti: na poti k skupnemu trgu za  obrambno industrijo; Enotni  trg in vesolje: spodbujanje povezovanja za strateško avtonomijo;  Vzvod enotnega trga za krepitev odpornosti na področju zdravja ; Enotni  trg   kot katalizator nemotenega in trajnostnega prometa v EU
3. Trajnostni enotni trg za vse (svoboda gibanja in bivanja….)
4. Enotni trg, ki bo šel hitro in daleč (poenostavitev predpisov, predvsem za MSE)
5. Enotni trg zunaj njegovih meja (širitev, strateški partnerji)
6. SKLEPI

Realpolitika na globalnem in EU nivoju (ki je »ustvarila« inflacijo v EU, tudi ali predvsem zaradi ukrepov, ki so povzročili škodo izključno subjektom v EU, četudi so bili namenjeni škodovati drugim[1]) bistveno bolj vpliva na “blagostanje” slovenskih podjetij in posameznikov, kot pa ukrepi, ki jih sprejema Državni zbor. Ki je lahko zgolj gasilec, ki se bori proti piromanu.

Ne izvajanje evalvacije že sprejetih ukrepov, predvsem Sveta EU in tudi Državnega zbora, povzroča gospodarsko škodo domačim podjetjem in posameznikom, saj se predpisi še vedno izvajajo, četudi niso zagotovili ciljev, ki so bili »vzrok« za sprejem pravnih pravil.

Zato se postavlja vprašanje (žal še ne v Državnem zboru ali Vladi), kako ustaviti “neintegritetno izvajanje pooblastil oseb z javnimi pooblastili, tudi na EU nivoju” oz. kako zagotoviti evalvacijo morebitno zmotnih ukrepov  (tudi organov EU)[2] s ciljem udejanjiti načelo »dobrega upravljanje javnih zadev, skladno z 41. in 51. členom Listine EU o temeljnih pravicah«.

Bistvo: če je zavezanec za davek na dodano vrednost (DDV) na računih, ki jih je poslal končnim potrošnikom, napačno vključil ničelno stopnjo DDV, ko je veljala višja stopnja, je treba ceno oziroma znesek, naveden na teh računih, vseeno šteti kot ceno že vključno z DDV, razen če ima davčni zavezanec po nacionalni zakonodaji možnost, da prenese na končne potrošnike in od njih povrne DDV, ki ustreza uporabi popravljene stopnje.

Komentar TAXIN sodbe Upravnega sodišča - Dohodinna, ZDavP-2: Stranski udeleženec A mora imeti možnost podaje izjave v zvezi z Zapisniki oz. Odločbo pri družbi B, če in ko je navedeno pisanje temelj za obnovo odmere dohodnine.

Komentar TAXIN sodbe Sodišče EU):  Če dobavitelji zaračunajo DDV po višji stopnji, kot to določa zakon in če dobavitelji plačajo izstopni DDV v državni proračun, potem ima dobavitelj pravico od "DRŽAVE" zahtevati DDV - "nazaj".

Komentar TAXIN: Upravno sodišče RS je odpravilo odločbe tržne inšpekcije (globe), ki so bile izdane zaradi neupoštevanja "zapiranja lokalov" v času COVID ukrepov.

Komentar TAXIN: FURS kot davčni organ je v obravnavani zadevi postopek vodil na podlagi ZPDZC-1, ki določa postopek nadzora zaposlovanja na črno, ne vsebuje pa določb glede vročanja. Zato bi moral v hitrem postopku glede vročanja dokumentov uporabiti 58. člen ZP-1, torej smiselno ZUP, ne pa določb glede vročanja ZDavP-2, ker v obravnavani zadevi ni šlo za davčni postopek.

Sodišče pritrjuje tožečima strankama, da je v 162. členu ZDO določeno, da so davka od premoženja, ki se plačuje na posest stavb, začasno oproščeni prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj in garaž, in sicer za 10 let. Vendar sodišče opozarja, da lahko začasno oprostitev zavezanec uveljavlja z vlogo, ki jo vloži pri davčnemu organu. Kdaj in kako bo posameznik podal vlogo za začasno oprostitev davka od premoženja, je namreč stvar osebne odločitve vsakega zavezanca za davek posebej, saj ne gre za vlogo, ki jo je zavezanec dolžan podati, pač pa je v zakonu predvidena le možnost, da slednje stori na način in pod pogoji, določenimi z zakonom.

Kaj moramo storiti, ko podejujemo premoženje, ki ga želimo prodati in če želimo, da plačamo optimalen znesek davka pri odmeri kapitalskega dobička ? 

Glede na zgornje preudarke je treba na postavljeni vprašanji odgovoriti, da je treba člen 203 Direktive o DDV razlagati tako, da je treba, če je zaposleni pri davčnem zavezancu za DDV izdal lažni račun, na katerem je izkazan DDV, pri čemer je uporabil identiteto svojega delodajalca kot davčnega zavezanca brez njegove vednosti in brez njegovega soglasja, šteti, da je ta zaposleni oseba, ki izkaže DDV, v smislu tega člena 203, razen če ta davčni zavezanec ni ravnal razumno skrbno, kot se zahteva za nadzor nad ravnanjem navedenega zaposlenega.

Komentar TAXIN: Upravno sodišče: Davčni organ se mora o vseh navedbah stranke izjasniti, sicer se odločbe ne da preizkusiti (cenitev nepremičnine ni bila upštevana pri odmeri kapitalskega dobička).

O razlogih za zavrnitev tožničine cenitve in o načinu izračuna vrednosti ob pridobitvi je prvostopenjski organ s pozivom z dne 30. 9. 2019 obvestil tožnico, pooblaščenec tožnice pa je organu posredoval odgovor po elektronski pošti z dne 11. oktobra 2019, v katerem je s pomočjo cenilca tožnica podala ugovor glede ustreznosti s strani prvostopenjskega organa izbranih transakcij. V tem ugovoru prvostopenjski organ na te ugovore v izpodbijani odločbi ni odgovoril je obrazloženo pojasnila, zakaj meni, da najmanj dve od štirih prodaj, ki jih je v oceni vrednosti upošteval prvostopenjski organ, nista ustrezni primerljivi transakciji. Prvostopenjski organ na te ugovore v izpodbijani odločbi ni odgovoril.

I. Vprašanje: SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE  JULIANE KOKOTT,  predstavljeni 1. februarja 2024(1)  Zadeva C-533/22  

Ali ima družba A (sedež v Nemčiji) poslovno enoto v Romuniji, ker vse pomožne storitve za družbo A izvaja hčerinska družba B?

Pravobranilka Kokott predlaga, da naj Sodišče EU odloči o zadevi na način, da je držba B pravilno opredelila kraj obdavčitve pomožnih storitev, ki jih je zaračunavala družbi A in sicer na ID za DDV iz Nemčije, iz razloga, ker hčerinska družba izvaja zgolj podporne storitve in ne gre za storitve, ki bi lahko "v celoti" nadomestile funkcije "družbe matere".

Vprašanje 1: Vprašanje je ali je transakcija (vgradnja oken, vrat in pohištva za stranko, ki izvaja zdravstveno dejavnost) ) obdavčena skladno z določilom 76. a. členom ZDDV-1? Ali FURS pravilno razlaga določilo 76.a člena ZDDV-1, ker meni, da bi morala stranka obračunati DDV po splošni shemi?