Ideja, ki je zapisana v članku: Če znižamo sivo ekonomijo za 50% in če ukinemo korupcijo, lahko znižamo vse dajatve za 28,5% ali pa prejmemo za 28,5% BDP-ja več socialnih storitev – lahko zdravstva! Ali ste za?
Povzetek članka (Zakaj se slabo počutimo III, mag. Franc Derganc iz leta 2023 ) in analitična povezava z načelom dobre uprave
Članek izhaja iz vprašanja, zakaj se v Sloveniji pogosto pojavljata občutek nemoči in nezaupanja v državo. Avtor razlaga, da temeljna težava ni v samih političnih programih, ampak v dejanskem izvajanju javnih pooblastil, kjer je ključna razpoka med formalno sprejetimi načeli ter vsakdanjimi upravnimi praksami. Pomanjkljiva integriteta institucij povzroča anksioznost v družbi, ker ljudje ne verjamejo, da sistem deluje predvidljivo, pravično ali enako za vse. Zato se nezaupanje ne kaže le v politiki, temveč v davčnih postopkih, zdravstvenem sistemu, socialnih transferih, dostopu do storitev in občutku, da nekateri »v ozadju« odločajo pred dejansko oblastjo.
Avtor opozarja, da se spremembe pogosto ustavijo na ravni tehničnega aparata – pri osebah z javnimi pooblastili, ki bi morale zagotavljati zakonitost, nepristranskost in strokovnost, a teh standardov v mnogih primerih ne udejanjajo. To vodi do neenakosti pri obdavčitvi, do krčenja pravne varnosti podjetij in posameznikov ter do občutka arbitrarnega odločanja, ki spodkopava temelj socialne kohezije. V takem okolju tudi dobronamerna politika ne more učinkovito izvesti reform, saj ima nasproti sebe neurejen in neodgovoren upravni aparat, ki lahko s pasivnostjo, ignoriranjem, selektivno razlago ali preusmerjanjem odgovornosti ustavi vsak proces sprememb.
Članek zato predlagá, da se Slovenija ne more premakniti naprej, dokler ne prenovi upravljanja javnega sektorja v smeri večje odgovornosti, preglednosti in profesionalizacije. Pošten davčni sistem, zmanjšanje sive ekonomije, učinkovito zdravstvo in zaupanje v institucije niso ločena vprašanja – vsi so vezani na kakovost izvajanja oblasti in na kulturo vladavine.
Povezava z načelom dobre uprave
Načelo dobre uprave – kot ga opredeljuje 41. člen Listine EU o temeljnih pravicah in ga povzema tudi slovenska ustavna praksa – zahteva, da javni organi delujejo zakonito, strokovno, nepristransko, predvidljivo, hitro, pojasnjevalno in spoštljivo. Dobra uprava ni abstraktno načelo, temveč obljuba, da oblast uporablja svojo moč tako, da ne posega v dostojanstvo posameznika in ne ustvarja sistemske negotovosti.
Članek pokaže, da se prav tu pojavi največji razkorak: zakoni so pogosto ustrezni ali vsaj popravljivi, toda njihovo uresničevanje ni stabilno. Če osebe z javnimi pooblastili odločajo nejasno, počasi, nesorazmerno ali selektivno, se načelo dobre uprave razgradi. Prav to vodi do občutka, da posameznik ne more predvideti posledic svojega ravnanja, da država nima zanesljivega obraza in da pravila ne veljajo za vse enako. Takšna izkušnja neposredno ruši zaupanje – temeljno vez med državo in skupnostjo.
Dobra uprava zato v kontekstu članka postane več kot upravni standard: je zdravilo proti družbeni anksioznosti. Ko so postopki pregledni, ko organi pojasnijo razloge, ko ima posameznik pravico do učinkovitega pravnega sredstva in ko je ravnanje javnih institucij strokovno in etično, ljudje ponovno pridobijo občutek, da živijo v urejeni skupnosti, kjer je prihodnost predvidljiva, pravice pa resnično pripadajo vsem.
Sklepna misel
Članek pokaže, da razvoj družbe ni le ekonomsko vprašanje, temveč vprašanje upravne kulture. Če država ne zagotavlja dobre uprave, potem nobena reforma ne doseže svojega cilja, saj izgubi legitimnost v očeh ljudi. V trenutku, ko institucije začnejo delovati pregledno, pošteno in strokovno, se povrne tisto, kar je najbolj dragoceno in najtežje obnovljivo: zaupanje.