Bela knjiga javno-dajatvenega sistema: najprej resnica o državi, šele nato davčna reforma – rešitev ali ponovna iluzija?

Od političnih parol do ustavne metode: zakaj Slovenija ne more reformirati davkov brez analize, dokazov in javnega računa

Kdo plačuje državo, kdo od nje koristi in kdo piše pravila: Bela knjiga kot zadnji test poštenosti slovenskega javno-dajatvenega sistema

 

Avtor: mag. Franc Derganc, www.modro-poslovanje.si
Datum: 3. 6. 2026

Opomba avtorja: Vire, primerjalne primere in izhodišča za ta članek je sistematično organiziral »AI Analitik javne oblasti«, ki deluje na podlagi avtorske metodologije, kode in baze znanja mag. Franca Derganca. Končna vsebinska presoja, izbor poudarkov in odgovornost za objavljeno besedilo ostajajo pri avtorju.

 

Uvod

Če se politiki v Sloveniji sklicujejo na Ustavo Republike Slovenije, potem se sprememb javno-dajatvenega sistema ne smejo lotiti s parolami. Ne z obljubo, da bo delo razbremenjeno. Ne z obljubo, da bo socialna država okrepljena. Ne z obljubo, da bodo javne finance stabilne. In ne z obljubo, da bo gospodarstvo konkurenčnejše.

Vse to so lahko legitimni cilji. Toda brez analize dejanskega stanja ostanejo politične trditve. Slovenija zato pred vsako resno davčno reformo potrebuje »Belo knjigo javno-dajatvenega sistema«.

Toda Bela knjiga ne sme biti še en tehnični dokument Ministrstva za finance. Njeno izhodišče mora biti globlje. Iz dosedanjih avtorjeve analiz javne oblasti (www.modro-poslovanje.si), davčnega sistema, OECD metodologij, koalicijskih programov, normirancev, dualne obdavčitve, FURS, digitalizacije, Robotka FURS in vprašanja davčne morale izhaja skupna misel:

Javno-dajatveni sistem ni legitimen zato, ker je sprejet z zakonom. Legitimen je šele, če država dokaže, da je pravičen, razumljiv, sorazmeren, izvedljiv, učinkovit in da njegove koristi ter bremena ne padajo sistematično na napačne ljudi.

To ni samo slovenska posebnost. Primerjalni dokumenti kažejo, da resne države pred večjimi davčnimi reformami najprej opravijo sistemsko analizo. Kanada je že leta 1987 v dokumentu Tax Reform 1987: The White Paper izhajala iz povezave med javnimi prihodki, javnimi programi, gospodarsko rastjo in pravičnostjo. Avstralija je leta 2015 v procesu Re – Tax Discussion Paper davčno reformo odprla kot javno razpravo o nižjih, preprostejših in pravičnejših davkih. Združeno kraljestvo je z neodvisnim poročilom Tax by Design: The Mirrlees Review pokazalo, da je treba davčni sistem analizirati kot celoto, ne kot zbirko nepovezanih davkov. Španija pa je leta 2022 pripravila uradni Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria, ki je davčni sistem obravnaval kot sistem 21. stoletja. (1)

Slovenija zato ne potrebuje kopije tujega modela. Potrebuje lastno Belo knjigo, ki bo iz referenčnih primerov prevzela metodo: celovitost, preglednost, empiričnost, javno razpravo, presojo učinkov, fiskalno odgovornost in ustavno presojo posledic za človeka.

 

1. Bela knjiga mora najprej ugotoviti, kakšno državo financiramo

Prvo vprašanje Bele knjige ne sme biti: kateri davek bomo znižali ali zvišali?

Prvo vprašanje mora biti: kaj kot skupnost sploh financiramo?

Če Slovenija želi biti pravna in socialna država, mora najprej določiti, katere javne funkcije so ustavno nujne, katere so razvojno potrebne in katere so zgolj politično ustvarjeni stroški. Ni mogoče hkrati obljubljati nižjih davkov, večjih pravic, višjih izdatkov, več obrambe, boljše zdravstvo, višje pokojnine, hitrejšo upravo in stabilne javne finance, ne da bi kdo pokazal račun.

Kanadska Bela knjiga iz leta 1987 je pri tem uporabna kot opozorilo, da davčni sistem ni sam sebi namen. Njegov cilj je zbrati prihodke za financiranje javnih programov, vendar na način, ki podpira rast in je pravičen do plačnikov. To pomeni, da mora tudi slovenska Bela knjiga najprej pokazati, katere javne programe financiramo, koliko stanejo in ali je njihovo financiranje porazdeljeno pravično. (2)

Zato mora slovenska Bela knjiga odgovoriti na vprašanje:

Koliko stane ustavno minimalno delujoča Slovenija?

Šele nato je mogoče razpravljati, kdo naj ta strošek nosi.

 

2. Bela knjiga mora razlikovati med aktivnostjo države in učinkom na človeka

Dosedanje analize javne oblasti kažejo, da slovenska politika pogosto zamenjuje aktivnost z uspešnostjo. Sprejet zakon še ni rešitev. Reorganizacija še ni dobra uprava. Digitalizacija še ni poenostavitev. Davčna sprememba še ni pravičnost. Koalicijska obljuba še ni človekovopravni učinek.

Zato mora Bela knjiga uvesti osnovno metodološko pravilo:

Vsak ukrep mora biti presojan po učinku na človeka, ne po tem, kako lepo zveni v programu.

Pri davkih to pomeni, da ni dovolj izračunati izpada prihodkov ali povprečnega učinka na plačo. Treba je pokazati, kaj se zgodi z delavcem, podjetnikom, samozaposlenim, družino, upokojencem, mladim, najemnikom, invalidom, pacientom in mikro družbo.

Avstralski proces Re je tu pomemben kot procesna referenca. Davčna reforma ni bila predstavljena samo kot tehnični predlog, temveč kot nacionalna razprava o tem, kakšen davčni sistem je potreben za prihodnost. Slovenska Bela knjiga mora zato vključiti javno razpravo, ne le strokovne tabele. Če reforma vpliva na človeka, mora človek razumeti, kaj država spreminja, zakaj to spreminja in kakšne posledice bo sprememba imela. (3)

Če ukrep poveča moč države, hitrost nadzora ali obseg podatkov, mora hkrati povečati tudi varovalke za človeka. Če jih ne, ne gre za napredek, ampak za večjo učinkovitost oblasti brez večje odgovornosti.

 

3. Bela knjiga mora razkriti, kdo plačuje in kdo se pogaja

Ena osrednjih misli dosedanjih davčnih analiz je, da slovenski in mednarodni davčni sistem nista nevtralna. Veliki sistemi se pogosto pogajajo, optimizirajo, strukturirajo, uporabljajo mednarodne postopke in davčno gotovost. Mali zavezanci pa izpolnjujejo obrazce, plačujejo prispevke, odgovarjajo na pozive, spoštujejo roke in nosijo stroške napak sistema.

Zato mora Bela knjiga posebej pokazati razliko med:

• delom in kapitalom,
• mikro, malimi in srednjimi podjetji ter velikimi sistemi,
• lokalnimi zavezanci in mednarodnimi strukturami,
• formalno obdavčitvijo in dejansko efektivno obremenitvijo,
• pravico do davčne gotovosti velikih in pravno negotovostjo malih.

Mirrlees Review je prav pri tem metodološko pomemben. Njegova temeljna lekcija je, da davčnega sistema ni mogoče presojati po posamezni stopnji ali posameznem davku. Presojati ga je treba kot celoto: dohodnina, prispevki, DDV, obdavčitev kapitala, premoženjske dajatve, transferji in olajšave skupaj določajo dejansko obremenitev. (4)

Ključno vprašanje ni samo, ali je nekdo obdavčen. Ključno vprašanje je, ali ima primerljivo procesno, finančno in strokovno možnost braniti svoj položaj. Če te možnosti nima, sistem ni enakopraven.

 

4. Bela knjiga mora zavrniti slepo vero v kazalnike (v prvi vrsti OECD kazalnike)

Davčni klin, lestvice konkurenčnosti, OECD primerjave, IMD uvrstitve in podobni kazalniki so lahko koristni. Ne smejo pa postati nadomestek za politično in ustavno presojo.

Davčni klin ne pove, kaj človek za plačane prispevke prejme. Lestvica konkurenčnosti ne pove, ali je družina varna. OECD priporočilo ne pove, ali slovenski normiranec, delavec ali mali podjetnik živi v pravičnem sistemu. Digitalizacija ne pove, ali je postopek razumljiv. Učinkovitost ne pove, ali je odločitev poštena.

Zato mora Bela knjiga določiti pravilo:

Kazalnik je dokazno sredstvo, ne gospodar politike.

Tudi referenčni dokumenti tega ne počnejo drugače. Mirrlees Review ne izhaja iz ene same lestvice, temveč iz vprašanja, kakšne lastnosti mora imeti dober davčni sistem. Španski Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria iz leta 2022 prav tako ni le statistični dokument, temveč strokovni poskus prilagoditve davčnega sistema realnosti 21. stoletja. (5)

Slovenija ne sme spreminjati davčnega sistema zato, ker je nekje na lestvici slabo uvrščena. Spreminjati ga sme šele, ko sama ugotovi, kaj je problem, koga prizadene, zakaj nastaja in katera rešitev je ustavno, socialno in fiskalno najboljša.

 

5. Bela knjiga mora davčno moralo obravnavati kot posledico pravičnosti

Davčna morala ni psihološka lastnost državljanov. Ni stvar propagande. Ni stvar prijaznih kampanj FURS. Ni stvar moraliziranja, da morajo ljudje “bolje razumeti davke”.

Davčna morala je posledica zaznane pravičnosti sistema.

Če delavec plačuje visoke prispevke, kapital pa se obravnava ugodneje, mora država dokazati, zakaj je to upravičeno. Če mali podjetnik nosi administrativno breme, veliki sistemi pa uporabljajo kompleksne strukture, mora država dokazati, zakaj je sistem še pravičen. Če FURS zahteva pravilnost od zavezancev, mora tudi država sama zagotoviti točne, celovite, pravočasne in razumljive informacije.

Danska je pri tem pomembna vsebinska referenca. Ni pomembna zato, ker bi morala Slovenija posnemati dansko višino davkov. Pomembna je zato, ker kaže, da legitimnost davkov ni odvisna samo od stopnje obdavčitve, temveč tudi od zaupanja v institucije, kakovosti javnih storitev in občutka, da sistem deluje za ljudi. (6)

Zato mora Bela knjiga postaviti neprijetno, vendar nujno vprašanje:

Ali slovenski javno-dajatveni sistem sploh še zasluži davčno moralo?

Če odgovor ni prepričljiv, potem reforma ne sme začeti pri novih obremenitvah. Začeti mora pri obnovi zaupanja.

 

6. Bela knjiga mora uvesti test pravičnosti dela, kapitala in premoženja

Razprava o obdavčitvi dela je nepoštena, če hkrati ne odpremo vprašanja kapitala, premoženja, rent, dividend, obresti, kapitalskih dobičkov, najemnin in posebnih režimov.

Bela knjiga mora zato uvesti test plačilne sposobnosti.

Ta test mora odgovoriti:

• ali primerljiv ekonomski dohodek nosi primerljivo breme,
• ali sistem neupravičeno spodbuja pretvarjanje dela v kapital,
• ali cedularna obdavčitev kapitala ruši horizontalno pravičnost,
• ali najnižje in srednje dohodkovne skupine nosijo nesorazmerno breme socialne države,
• ali premoženje prispeva sorazmerno glede na ekonomsko moč,
• ali normirani in posebni režimi še služijo legitimnemu cilju ali so postali davčna deformacija.

Finska je pri tem pomembna referenca, ker odpira ravno vprašanje razmerja med delom, kapitalom, socialno državo in dolgoročno vzdržnostjo javnih financ. OECD analiza Finske poudarja, da visoka raven javnih storitev in prerazdeljevanja zahteva ustrezno prihodkovno osnovo, hkrati pa se mora sistem prilagajati staranju prebivalstva, globalizaciji in pritisku na zaposlovanje. (7)

To je pomembno tudi za Slovenijo. Če politika govori samo o razbremenitvi dela, ne da bi hkrati odprla vprašanje kapitala, premoženja, rent in posebnih režimov, ne govori o davčni pravičnosti. Govori o parcialni prerazporeditvi bremena.

 

7. Bela knjiga mora vključiti strošek zapletenosti

Slovenija pogosto govori o davčnih stopnjah, premalo pa o strošku razumevanja sistema.

Zapletenost je skriti davek. Plačujejo ga podjetniki, računovodje, davčni svetovalci, družine, samozaposleni in tudi javni organi. Plačujejo ga s časom, negotovostjo, stroški svetovanja, strahom pred napako, spori in izgubo zaupanja.

Zato mora Bela knjiga izmeriti tudi:

1. koliko časa zavezanci porabijo za izpolnjevanje obveznosti,
2. koliko stane računovodska in davčna skladnost,
3. koliko sporov nastane zaradi nejasnih pravil,
4. koliko pojasnil FURS je nejasnih, spremenjenih ali nedoslednih,
5. koliko napak povzroči država sama,
6. koliko stroškov država prevali na posameznika.

Nova Zelandija je pri tem uporabna kot referenca majhne odprte države, ki uporablja strokovne davčne preglede za presojo, ali je sistem še primeren za prihodnost. Poročili A Tax System for New Zealand’s Future in Future of Tax kažeta, da mora majhna država redno preverjati davčno bazo, pravičnost, skladnost, administrativne stroške in dolgoročno vzdržnost. (8)

Pravna država ni samo država, ki ima zakone. Pravna država je država, katere pravila lahko razumen človek razume in izpolni.

 

8. Bela knjiga mora digitalizacijo podrediti pravni varnosti

Digitalizacija javno-dajatvenega sistema je lahko koristna, vendar samo, če ne pomeni več nadzora brez več pravic. Robotek FURS, elektronsko poročanje, avtomatizirani postopki, izmenjava podatkov in umetna inteligenca morajo biti podrejeni načelu pravne varnosti.

Bela knjiga mora zato določiti, da nobeno digitalno orodje v davčnem sistemu ni dopustno brez:

• javno opisane metodologije,
• jasne odgovornosti,
• človeškega nadzora,
• možnosti eskalacije na človeka,
• sledljivosti odločitev,
• ocene tveganj,
• varstva osebnih in davčnih podatkov,
• jasne razmejitve med informacijo, priporočilom in pravno relevantnim ravnanjem organa.

Južna Koreja je v tem delu uporabna kot dodatna referenca, ker so korejske reforme pogosto analizirane tudi z vidika modernizacije davčne administracije in elektronskega poslovanja. Toda lekcija za Slovenijo ne sme biti zgolj tehnološka. Digitalizacija davčne administracije je legitimna samo, če poveča pravilnost, razumljivost, dostopnost in odgovornost države. (9)

Digitalna država ni dobra država samo zato, ker je digitalna. Dobra je šele, ko človeku olajša uresničevanje pravic in zmanjšuje tveganje napačnih odločitev.

 

9. Bela knjiga mora vsebovati politično zavezo odgovornosti

Največja slabost dosedanjih reform je, da politika redko odgovarja za posledice. Če reforma ne doseže ciljev, se sprejme nova reforma. Če ukrep povzroči škodo, jo nosi zavezanec. Če sistem ne deluje, se odgovornost razprši.

Bela knjiga mora zato predlagati obvezno metodologijo za vsako javno-dajatveno spremembo:

1. jasen cilj,
2. pravna podlaga,
3. ustavno načelo, ki ga ukrep uresničuje,
4. analiza dejanskega stanja,
5. analiza učinkov po skupinah,
6. učinek na javne finance,
7. učinek na socialno državo,
8. učinek na MMSP,
9. učinek na delo, kapital in premoženje,
10. učinek na administrativna bremena,
11. učinek na davčno moralo,
12. odgovorni nosilec,
13. rok preveritve,
14. KPI uspešnosti,
15. posledica, če cilj ni dosežen.

Nizozemska je pri tem pomembna kot referenca za davčne izdatke. Davčne olajšave, oprostitve, posebni režimi in normirane ureditve niso brezplačni ukrepi. So javni izdatki v davčni obliki. Zato morajo biti ovrednoteni, javno prikazani, redno evalvirani in odpravljeni, če ne dosegajo ciljev. (10)

Brez tega davčna reforma ni reforma. Je politični eksperiment.

 

10. Sklep: Bela knjiga kot test, ali Slovenija še zna misliti državo

Bela knjiga javno-dajatvenega sistema ne sme biti uvod v vnaprej dogovorjeno davčno reformo. Ne sme biti alibi za znižanje davkov. Ne sme biti alibi za zvišanje davkov. Ne sme biti alibi za razbremenitev kapitala. Ne sme biti alibi za novo obremenitev dela. Ne sme biti dokument, ki ga politika naroči zato, da potrdi svojo odločitev.

Bela knjiga mora biti test, ali Slovenija še zna misliti državo.

Njena temeljna misel mora biti jasna:

Davčni sistem ni pošten zato, ker pobere dovolj denarja. Pošten je šele, če država zna dokazati, da pobira prave dajatve, od pravih oseb, v pravi višini, za prave javne funkcije, ob razumljivih pravilih, sorazmernih postopkih in preverljivih učinkih na človeka.

Če tega ne dokaže, potem javno-dajatveni sistem ni ustavno zrela ureditev, temveč skupek interesov, izjem, zgodovinskih naključij, mednarodnih pritiskov in administrativne navade.

Zato je Bela knjiga nujna.

Ne zato, ker Slovenija potrebuje še en dokument.

Temveč zato, ker pred novo davčno reformo potrebujemo resnico o tem, kdo v tej državi dejansko plačuje državo, kdo od nje dejansko koristi, kdo nosi breme njene neučinkovitosti in ali se javna oblast še zaveda, da davki niso plen politike, temveč pogodba zaupanja med človekom in državo.

Mednarodne reference kažejo isto. Kanada opozarja, da mora davčni sistem financirati javne programe na pravičen in razvojno smiseln način. Avstralija opozarja, da mora biti reforma odprt javni proces. Združeno kraljestvo opozarja, da je treba davke, prispevke, transferje in olajšave analizirati kot celoto. Finska opozarja, da razprava o delu ne more biti ločena od kapitala in socialne države. Nizozemska opozarja, da so davčne izjeme javni izdatki v davčni obliki. Danska opozarja, da davčna morala nastane iz zaupanja. Španija opozarja, da lahko evropska država pripravi uradno Belo knjigo davčnega sistema za 21. stoletje. Nova Zelandija opozarja, da mora majhna odprta država redno preverjati, ali njen davčni sistem še ustreza prihodnosti.

Slovenija zato ne sme vprašati, katero državo bo kopirala.

Vprašati mora nekaj bistveno težjega:

Ali si upa najprej pošteno izmeriti samo sebe?

Če si tega ne upa, potem davčne reforme ne bo. Bile bodo samo nove prerazporeditve bremen, nove izjeme, nove obljube in nova razočaranja.

 

Opombe in viri

(1) Wilson, Michael H., Minister of Finance, Government of Canada, Tax Reform 1987: The White Paper, Government of Canada, 1987; Australian Government, The Treasury, Re – Tax Discussion Paper / Tax White Paper, 2015; Mirrlees, James et al., Tax by Design: The Mirrlees Review, Institute for Fiscal Studies, Oxford University Press, 2011; Comité de personas expertas para elaborar el Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria, predsednik Jesús Ruiz-Huerta, Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria, Ministerio de Hacienda, Španija, 2022.

(2) Wilson, Michael H., Tax Reform 1987: The White Paper, Government of Canada, 1987. Kanadska Bela knjiga kot temeljni cilj davčnega sistema opredeli zbiranje prihodkov za javno financirane programe na način, ki podpira gospodarsko rast in je pravičen do vseh Kanadčanov.

(3) Australian Government, The Treasury, Re – Tax Discussion Paper, 2015. Avstralski proces Tax White Paper je bil zasnovan kot javna razprava o davčnem sistemu, ki naj zagotovi nižje, preprostejše in pravičnejše davke.

(4) Mirrlees, James; Adam, Stuart; Besley, Timothy; Blundell, Richard; Bond, Stephen; Chote, Robert; Gammie, Malcolm; Johnson, Paul; Myles, Gareth; Poterba, James, Tax by Design: The Mirrlees Review, Institute for Fiscal Studies, Oxford University Press, 2011.

(5) Comité de personas expertas para elaborar el Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria, predsednik Jesús Ruiz-Huerta, Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria, Ministerio de Hacienda, Španija, 2022.

(6) Hermansen, Mikkel; Millot, Valentine, Does Denmark need yet another tax reform?, OECD Economics Department / OECD Ecoscope, 2019.

(7) André, Christophe; Hwang, Hyunjeong, Tax Reform to Support Growth and Employment in Finland, OECD Economics Department Working Paper No. 1468, OECD, 2018.

(8) Victoria University of Wellington Tax Working Group, A Tax System for New Zealand’s Future: Report of the Victoria University of Wellington Tax Working Group, 2010; Tax Working Group, predsednik Sir Michael Cullen, Future of Tax: Final Report, New Zealand Government, 2019.

(9) Kwack, Taeho, Tax Reform in Korea, Korea Development Institute, 1992; OECD, Reforming the Tax System in Korea to Promote Economic Growth and Cope with Rapid Population Ageing, 2009; World Bank, The Benefits of Electronic Tax Administration in Developing Economies: A Korean Case Study and Discussion of Key Challenges.

(10) van Opstal, Rocus, Tax Expenditures Country Report: The Netherlands, Council on Economic Policies / Global Tax Expenditures Database, 2024.

(11) Ustava Republike Slovenije, zlasti 2., 14., 22., 33., 67., 74., 90. in 147. člen.

(12) Derganc, Franc, Slovenija med Brusljem, Natom in davčno politiko: država ne more hkrati obljubljati manj davkov, več izdatkov in stabilnih javnih financ, modro-poslovanje.si, 2. 6. 2026.

(13) Derganc, Franc, Kritična analiza programa OECD Tax and Development Days 2026, modro-poslovanje.si, 1. 6. 2026.

(14) Derganc, Franc, Ali je dualni sistem obdavčitve dohodka pravičen? Finska med načelom plačilne sposobnosti, konkurenčnostjo kapitala in davčno enakostjo, modro-poslovanje.si, 28. 5. 2026.

(15) Derganc, Franc, Koalicijska pogodba (IV. Janševe vlade) pod lupo AI analitika javne oblasti: pravice brez pogojev niso učinkovite pravice, modro-poslovanje.si, 25. 5. 2026.

(16) Derganc, Franc, Ko država ne deluje: debirokratizacija kot ustavna obveznost države, modro-poslovanje.si, 20. 5. 2026.

(17) Derganc, Franc, AI in pravica do točne, celovite in pravočasne davčne informacije, modro-poslovanje.si, 10. 4. 2026.

(18) Derganc, Franc, Pravni in tehnični vidik uporabe »Robotka FURS« – praktičnost vs. pravna varnost, modro-poslovanje.si, 26. 3. 2026.

(19) Derganc, Franc, Davki in filozofija ali in kaj o temi »Davki in filozofija« razmišlja AI oz. ChatGPT, modro-poslovanje.si, 27. 1. 2025.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KAJ JE BEL KNJIGA O JAVNODAJATVENEM SISTEMU – mednarodni uvid

 

Predpoglavje 1: Zakaj je Bela knjiga o javnih dajatvah v Sloveniji nujna

Slovenija na dan 3. 6. 2026 ne potrebuje še ene davčne reforme, ki bi bila napisana kot politični seznam želja. Potrebuje Belo knjigo javno-dajatvenega sistema, ker brez celovite analize dejanskega stanja ni mogoče ustavno odgovorno odločati o davkih, prispevkih, drugih obveznih dajatvah, javnih izdatkih in pravicah, ki jih te dajatve financirajo.

Prvi razlog je ustavni. Slovenija je po 2. členu Ustave pravna in socialna država. To pomeni, da javne dajatve niso zgolj fiskalni instrument, temveč sredstvo za uresničevanje socialne države, javnih storitev, varnosti, šolstva, zdravstva, pokojninskega sistema, infrastrukture in drugih javnih funkcij. Toda isti ustavni okvir državi nalaga tudi omejitve: poseg v premoženje posameznika, podjetnika ali družbe mora biti zakonit, sorazmeren, razumen, predvidljiv in enako uporabljen. Zato ni dovolj, da je davek sprejet z zakonom. Država mora dokazati tudi, zakaj je potreben, komu koristi, koga obremenjuje in ali je breme pravično razporejeno. (1)

Drugi razlog je metodološki. Slovenska davčna razprava se prepogosto začne pri zaključku: delo je previsoko obdavčeno, kapital je treba razbremeniti, socialno državo je treba ohraniti, gospodarstvo mora biti konkurenčno, javne finance morajo ostati stabilne. Vse to so lahko legitimni cilji, vendar niso analiza. Bela knjiga je nujna zato, ker mora najprej odgovoriti na vprašanje, kaj je dejansko stanje: kdo v Sloveniji plačuje javne dajatve, kdo prejema koristi javnih izdatkov, katere skupine so preobremenjene, katere so privilegirane, kje sistem ustvarja neučinkovitost in kje ruši davčno moralo. (2)

Tretji razlog je fiskalni. Država ne more hkrati obljubljati nižjih davkov, višjih javnih izdatkov, višjih plač, boljše javne storitve, večjo varnost, boljše zdravstvo, višje pokojnine in stabilne javne finance, ne da bi pokazala račun. Vsaka razbremenitev pomeni bodisi izpad javnih prihodkov bodisi prenos bremena na drugo skupino bodisi zmanjšanje določenih javnih funkcij bodisi večji javni dolg. Bela knjiga mora zato najprej pokazati, koliko stane ustavno minimalno delujoča Slovenija. Šele nato je mogoče odločiti, kdo naj ta strošek nosi. (3)

Četrti razlog je pravičnostni. Razprava o obdavčitvi dela je nepopolna, če hkrati ne vključuje obdavčitve kapitala, premoženja, rent, dividend, obresti, kapitalskih dobičkov, najemnin in posebnih režimov. Če primerljiv ekonomski dohodek ne nosi primerljivega bremena, nastane vprašanje horizontalne pravičnosti. Če delo nosi pretežni del financiranja socialne države, kapital pa se obravnava ugodneje, mora država dokazati, zakaj je takšna razlika ustavno, ekonomsko in socialno upravičena. Bela knjiga mora zato vključiti test plačilne sposobnosti in test dejanske efektivne obremenitve. (4)

Peti razlog je razvojni. Javno-dajatveni sistem vpliva na delo, podjetništvo, investicije, produktivnost, inovacije, zaposlovanje, rodnost, stanovanjsko varnost in zaupanje v institucije. Če je sistem preveč zapleten, nepredvidljiv ali selektiven, ne škoduje samo davkoplačevalcem, temveč tudi razvoju države. Zato Bela knjiga ne sme biti samo dokument Ministrstva za finance. Biti mora razvojni dokument države, ki poveže davke, javne storitve, produktivnost, socialno varnost in dolgoročno sposobnost slovenske skupnosti, da financira svoje ustavne obveznosti.

Šesti razlog je administrativni. Zapletenost je skriti davek. Plačujejo ga podjetniki, družine, računovodje, davčni svetovalci, samozaposleni, javni organi in sodišča. Plačuje se s časom, stroški, negotovostjo, strahom pred napako, spori in izgubo zaupanja. Bela knjiga mora zato izmeriti tudi strošek skladnosti: koliko časa in denarja porabijo zavezanci za izpolnjevanje pravil, koliko postopkov nastane zaradi nejasnih predpisov, koliko napak povzroči država sama in koliko bremena se iz javne uprave prenese na zasebni sektor. (5)

Sedmi razlog je institucionalni. Davčni sistem ne deluje samo skozi zakone, temveč tudi skozi FURS, ministrstva, informacijske sisteme, pojasnila, nadzor, prekrškovne postopke, sodno varstvo in digitalna orodja. Če država od zavezancev zahteva pravilnost, mora sama zagotoviti točne, celovite, pravočasne in razumljive informacije. Če uvaja digitalizacijo ali umetno inteligenco, mora hkrati zagotoviti pravno varnost, človeški nadzor, sledljivost, odgovornost in možnost popravka napak. Bela knjiga mora zato obravnavati tudi kakovost izvajanja javno-dajatvenega sistema, ne samo višine dajatev. (6)

Osmi razlog je demokratični. Davki so cena organizirane skupnosti, vendar ta cena ni legitimna, če je določena netransparentno, pod vplivom parcialnih interesov ali brez jasne razlage javnosti. Bela knjiga je nujna zato, ker mora razkriti, kdo dejansko sodeluje pri oblikovanju davčne politike, kdo ima dostop do pogajanj, kdo ima koristi od posebnih režimov in kdo je zgolj naslovnik obveznosti. Brez tega ni mogoče govoriti o zaupanju, davčni morali ali prostovoljni davčni privolitvi.

Deveti razlog je politična odgovornost. Dosedanje reforme pogosto niso bile opremljene z jasnimi cilji, merili uspešnosti, roki preveritve in odgovornimi nosilci. Če ukrep ne doseže cilja, se sprejme nov ukrep. Če sistem povzroči škodo, jo praviloma nosi zavezanec. Če reforma ne deluje, odgovornost izgine v politični megli. Bela knjiga mora zato postaviti pravilo: nobena pomembna javno-dajatvena sprememba ne sme biti sprejeta brez analize dejanskega stanja, presoje učinkov, javne metodologije, KPI kazalnikov in naknadne evalvacije. (7)

Deseti razlog je obnova davčne morale. Davčna morala ni posledica strahu pred kaznijo. Je posledica zaupanja, da je sistem približno pošten, razumljiv, predvidljiv in enak za vse. Če mali zavezanci nosijo visoka administrativna bremena, veliki sistemi pa imajo dostop do strukturiranja, mednarodnih pravil in davčne gotovosti, potem sistem sicer lahko pobira prihodke, ne more pa ustvarjati zaupanja. Bela knjiga mora zato postaviti najtežje vprašanje: ali slovenski javno-dajatveni sistem sploh še zasluži davčno moralo?

Zato je Bela knjiga o javnih dajatvah v Sloveniji nujna. Ne zato, ker bi država potrebovala še en dokument, temveč zato, ker brez resnice o javno-dajatvenem sistemu ni mogoče sprejeti poštene, ustavno skladne in razvojno odgovorne davčne reforme.

Predpoglavje 2: Referenčna bela knjiga – Mirrlees Review kot primer resne analize davčnega sistema

Kot referenčni primer za pripravo slovenske Bele knjige javno-dajatvenega sistema je smiselno uporabiti Mirrlees Review, zlasti končno poročilo Tax by Design. Ne zato, ker bi bilo mogoče britanske rešitve neposredno prenesti v Slovenijo, temveč zato, ker poročilo predstavlja metodološko resen pristop k davčni reformi. Njegovo izhodišče ni bilo vprašanje, kateri davek je politično všečen, temveč vprašanje, kakšne lastnosti mora imeti dober davčni sistem v sodobnem, odprtem in razvitem gospodarstvu. (8)

Mirrlees Review je pomemben predvsem zato, ker davčnega sistema ne obravnava kot zbirke posameznih davkov, temveč kot celoto. To je ključna lekcija tudi za Slovenijo. Dohodnina, prispevki, DDV, davek od dohodkov pravnih oseb, davki na kapital, premoženjske dajatve, okoljske dajatve, trošarine in transferji ne delujejo ločeno. Skupaj ustvarjajo dejanski učinek na delo, podjetništvo, investicije, varčevanje, porabo, socialno varnost in neenakost. Zato slovenska Bela knjiga ne sme biti sestavljena kot seznam popravkov posameznih zakonov, temveč kot analiza sistema. (9)

Prvi ključni zaključek referenčne Bele knjige je, da mora biti dober davčni sistem koherenten. Posamezni davki morajo delovati skupaj, ne drug proti drugemu. Če država z enim pravilom spodbuja delo, z drugim pa ga kaznuje, sistem ni koherenten. Če z enim pravilom spodbuja podjetništvo, z drugim pa ustvarja administrativno negotovost, sistem ni koherenten. Če z enim pravilom govori o socialni državi, z drugim pa nesorazmerno obremenjuje skupine z najmanjšo pogajalsko močjo, sistem ni koherenten.

Drugi ključni zaključek je, da mora davčni sistem zmanjševati nepotrebna izkrivljanja. Vsak davek vpliva na ravnanje ljudi in podjetij. Toda slab davčni sistem ustvarja nepotrebne spodbude za pretvarjanje ene oblike dohodka v drugo, za davčno načrtovanje, za izogibanje, za razdrobljene pravne oblike ali za odločitve, ki niso poslovno smiselne, temveč davčno pogojene. To je posebej pomembno za slovensko razpravo o normirancih, delu, kapitalu, samozaposlitvah, družbah in posebnih režimih.

Tretji ključni zaključek je, da mora pravičnost obravnavati sistem kot celoto. Pravičnost se ne meri samo pri eni davčni stopnji. Meri se pri skupnem učinku davkov, prispevkov in transferjev. Zato mora slovenska Bela knjiga pokazati ne samo bruto davčne stopnje, temveč dejansko efektivno obremenitev različnih skupin: zaposlenih, samozaposlenih, podjetnikov, lastnikov kapitala, prejemnikov rent, družin, upokojencev in oseb z nižjimi dohodki.

Četrti ključni zaključek je, da davčna reforma ne sme biti samo fiskalni ukrep, temveč mora izboljšati blaginjo in delovanje gospodarstva. Dober davčni sistem mora zbrati potrebne prihodke, vendar na način, ki čim manj škoduje produktivnosti, investicijam, zaposlovanju, socialni mobilnosti in zaupanju. To je za Slovenijo ključno: cilj ne sme biti samo pobrati več ali manj, temveč pobrati bolje.

Peti ključni zaključek je, da mora biti reforma realistična. Idealnega davčnega sistema ni mogoče uvesti čez noč. Toda to ne pomeni, da država ne potrebuje ciljne slike. Ravno nasprotno: država mora vedeti, kam želi priti, nato pa določiti izvedljive korake. Slovenska Bela knjiga mora zato ločiti med takojšnjimi popravki, srednjeročnimi spremembami in dolgoročno prenovo sistema.

Šesti ključni zaključek je, da mora analiza izhajati iz dokazov, ne iz političnih občutkov. Mirrlees Review je pokazal, da resna davčna reforma zahteva podatke, modele, empirično presojo, primerjave, razumevanje vedenjskih učinkov in presojo porazdelitvenih posledic. To je neposredno uporabno za Slovenijo: pred vsako pomembno spremembo mora biti jasno, katero težavo rešujemo, kako velika je, koga prizadene in zakaj je predlagana rešitev boljša od alternativ.

Sedmi ključni zaključek je, da mora država razmišljati o davkih in transferjih skupaj. Če davki pobirajo sredstva, transferji pa jih vračajo, je treba analizirati skupni učinek. Brez tega ni mogoče vedeti, ali sistem spodbuja delo, ustvarja pasti neaktivnosti, povečuje revščino, zmanjšuje neenakost ali samo proizvaja zapletenost. To je za Slovenijo posebej pomembno, ker javno-dajatveni sistem ni sestavljen samo iz davkov, temveč tudi iz prispevkov, socialnih pravic, oprostitev, subvencij, olajšav in javnih storitev.

Iz referenčne Bele knjige zato izhaja temeljna metodološka lekcija za Slovenijo:

Davčna reforma se ne začne z vprašanjem, kateri davek znižati ali zvišati, temveč z vprašanjem, kakšen javno-dajatveni sistem kot celota potrebuje ustavna, socialna, razvojna in demokratična država.

Slovenska Bela knjiga mora zato prevzeti metodo, ne nujno rešitev. Prevzeti mora zahtevo po celovitosti, koherentnosti, dokazih, presoji učinkov, pravičnosti, razumljivosti in realističnem načrtu izvedbe. Šele na tej podlagi je mogoče odločati o tem, ali je treba razbremeniti delo, spremeniti obdavčitev kapitala, odpreti vprašanje premoženja, reformirati prispevke, urediti normirance, spremeniti davčne olajšave ali poenostaviti administrativne postopke.

Referenčna Bela knjiga zato Sloveniji sporoča nekaj preprostega, vendar politično zahtevnega: davčni sistem je treba najprej razumeti kot sistem. Šele nato ga je mogoče reformirati.

 

Opombe za vključitev pod predpoglavji:

(1) Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, ter da država z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve; za ta članek so posebej pomembni 2., 14., 22., 33., 67., 74., 90. in 147. člen.

(2) Osnutek članka Bela knjiga javno-dajatvenega sistema: najprej resnica o državi, šele nato davčna reforma, mag. Franc Derganc, 3. 6. 2026, poudarja, da javno-dajatveni sistem ni legitimen samo zato, ker je sprejet z zakonom, temveč šele, ko država dokaže njegovo pravičnost, razumljivost, sorazmernost, izvedljivost in učinke na človeka.

(3) OECD pri davčni politiki poudarja ravnotežje med zagotavljanjem prihodkov za financiranje socialnih in ekonomskih programov ter prispevkom davčnega sistema k vključujoči in trajnostni rasti.

(4) OECD Taxing Wages 2026 za Slovenijo navaja, da se je davčni klin za povprečnega samskega delavca povečal s 44,7 % v letu 2024 na 45,3 % v letu 2025, kar potrjuje, da je obremenitev dela pomembno empirično vprašanje, vendar samo po sebi še ne zadostuje za celovito reformo.

(5) Slovenski dokument Zelena proračunska reforma je primer sektorske analize spodbud z javnofinančnega in okoljskega vidika; kot metodološki zgled kaže, da je treba najprej analizirati obstoječe spodbude, njihove učinke in preglednost porabe javnih sredstev.

(6) OECD Revenue Statistics 2025: Slovenia vsebuje primerljive podatke o davčnih prihodkih kot deležu BDP ter strukturi davčnih prihodkov, kar je nujna podatkovna osnova za vsako resno slovensko Belo knjigo javnih dajatev.

(7) OECD v gospodarskem pregledu za Slovenijo opozarja, da davčna razbremenitev brez kompenzacijskih ukrepov zmanjšuje proračunske prihodke in povečuje javnofinančne izdatke, kar neposredno potrjuje potrebo po fiskalno odgovorni analizi pred reformo.

(8) Tax by Design, končno poročilo Mirrlees Review (2011), opredeljuje značilnosti dobrega davčnega sistema za odprto razvito gospodarstvo, presoja skladnost obstoječega sistema s temi ideali in predlaga realistične reformne smeri.

(9) Nuffield Foundation povzema, da je Mirrlees Review obravnaval davčni sistem kot celoto ter izhajal iz načel, da mora sistem povečevati blaginjo, zmanjševati nepotrebna izkrivljanja in biti pravičen v celotnem učinku, ne zgolj pri posameznih davkih.

 

Predpoglavje 3: Katera država je referenčna za slovensko Belo knjigo javno-dajatvenega sistema?

Pri pripravi slovenske Bele knjige javno-dajatvenega sistema ne smemo iskati države, ki bi jo Slovenija lahko preprosto kopirala. Takšne države ni. Davčni sistemi so rezultat zgodovine, ustavne ureditve, socialnega modela, demografije, ravni zaupanja, kakovosti javnih storitev, razmerja med delom in kapitalom ter politične kulture.

Zato je pravilnejše vprašanje naslednje:

Katera država oziroma kateri referenčni model nam pokaže, kako se resno analizira javno-dajatveni sistem kot celota?

Odgovor je: kot metodološki zgled je najprimernejše Združeno kraljestvo z Mirrlees Review oziroma poročilom Tax by Design. Ne zato, ker bi Slovenija morala prevzeti britanske davčne rešitve, temveč zato, ker je Mirrlees Review eden najbolj znanih primerov celovite, strokovne in sistemske analize davčnega sistema razvite odprte ekonomije. Poročilo ne izhaja iz vprašanja, kateri davek je politično najbolj primeren za znižanje ali zvišanje, temveč iz vprašanja, kakšne lastnosti mora imeti dober davčni sistem. (1)

Za Slovenijo je to bistveno. Slovenska Bela knjiga ne sme biti dokument o tem, ali naj se zniža dohodnina, spremeni DDV, preoblikujejo prispevki, uvede premoženjska dajatev ali popravi sistem normirancev. To so lahko šele zaključki. Najprej mora Bela knjiga opraviti temeljno nalogo: razumeti sistem kot sistem.

1. Združeno kraljestvo kot metodološki zgled

Mirrlees Review je uporaben zato, ker davčnega sistema ne obravnava kot zbirke ločenih davkov, temveč kot povezano celoto. To je prva lekcija za Slovenijo. Dohodnina, socialni prispevki, DDV, davki na kapital, davki na premoženje, trošarine, okoljske dajatve, davčne olajšave, transferji in javne storitve skupaj ustvarjajo dejanski učinek na človeka in gospodarstvo.

Slovenija zato ne sme pripraviti Bele knjige kot seštevka poglavij o posameznih davkih. Pripraviti jo mora kot analizo skupnega učinka javnih dajatev in javnih koristi.

Druga lekcija Mirrlees Review je zahteva po koherentnosti. Davčni sistem mora imeti notranjo logiko. Ne sme z enim pravilom spodbujati dela, z drugim pa ga kaznovati. Ne sme z enim pravilom govoriti o podjetništvu, z drugim pa proizvajati pravno negotovost. Ne sme z enim pravilom razglašati socialne države, z drugim pa nesorazmerno obremenjevati skupin, ki imajo najmanj pogajalske moči.

Tretja lekcija je presoja pravičnosti skozi celoten sistem. Pravičnost ni vprašanje ene stopnje ali ene olajšave. Pravičnost je vprašanje, kaj se zgodi, ko se seštejejo davki, prispevki, transferji, javne storitve in administrativni stroški. To je za Slovenijo ključno, ker se razprava prepogosto ustavi pri davčnem klinu, ne da bi pokazala, kaj posameznik, družina, podjetnik ali upokojenec za plačane javne dajatve dejansko prejme.

Četrta lekcija je realističnost. Mirrlees Review ne predpostavlja, da je mogoče idealen sistem uvesti čez noč. Toda kljub temu določi ciljno sliko. To je za Slovenijo pomembno: Bela knjiga mora ločiti med takojšnjimi popravki, srednjeročnimi ukrepi in dolgoročnim modelom javno-dajatvenega sistema.

2. Zakaj Združeno kraljestvo ni vsebinska, temveč metodološka referenca

Združeno kraljestvo ni referenčno zato, ker bi imelo za Slovenijo idealen davčni sistem. Ni. Referenčno je zato, ker je znalo organizirati razpravo na ravni vprašanja: kakšen davčni sistem sploh želimo imeti?

Slovenija mora prevzeti metodo, ne rezultatov. Prevzeti mora zahtevo po celovitosti, dokazih, porazdelitveni analizi, presoji vedenjskih učinkov, presoji administrativnih stroškov, koherentnosti in realističnem prehodu iz obstoječega stanja v boljši sistem.

To je glavna poanta za slovensko Belo knjigo: ne iščemo tujega recepta, temveč tujo disciplino razmišljanja.

3. Finska kot referenca za vprašanje dela, kapitala in pravičnosti

Če je Združeno kraljestvo metodološki zgled, je Finska pomembna vsebinska referenca za slovensko razpravo o razmerju med delom, kapitalom, socialno državo in plačilno sposobnostjo.

Finska je za Slovenijo zanimiva zato, ker združuje visoko raven javnih storitev, socialno državo, relativno visoko davčno obremenitev in razpravo o tem, kako obdavčiti delo in kapital v razmerah odprte ekonomije. OECD pri Finski izrecno poudarja, da država pobira veliko davkov za financiranje kakovostnih javnih storitev in prerazdeljevanje dohodka, hkrati pa se sooča s staranjem prebivalstva, globalizacijo in pritiski na javne finance. (2)

Za slovensko Belo knjigo je finska lekcija jasna: razprava o razbremenitvi dela ne sme biti ločena od vprašanja, kako se obdavčijo kapital, premoženje, rente in drugi viri ekonomske moči. Če želimo govoriti o pravičnosti, moramo analizirati celotno davčno sposobnost zavezanca, ne samo njegovo plačo.

Finska je zato referenčna predvsem za poglavje o:

• dualni obdavčitvi dohodka,
• razmerju med delom in kapitalom,
• testu plačilne sposobnosti,
• financiranju socialne države,
• dolgoročni vzdržnosti javnih financ.

Toda Finska ni model, ki bi ga bilo mogoče preprosto prenesti. Njena zadnja fiskalna razprava kaže tudi opozorilo: davčne razbremenitve, zlasti če niso trajno financirane, lahko hitro trčijo ob javnofinančno vzdržnost in pritiske po dodatnih izdatkih, na primer za obrambo ali staranje prebivalstva. Zato je Finska za Slovenijo hkrati zgled in opozorilo. (3)

4. Nizozemska kot referenca za davčne izdatke, posebne režime in preglednost

Nizozemska je za Slovenijo uporabna kot referenca pri vprašanju davčnih izdatkov, olajšav, posebnih režimov in preglednosti. Davčni sistem ni sestavljen samo iz davčnih stopenj. Sestavljen je tudi iz izjem, oprostitev, posebnih režimov, odlogov, davčnih spodbud in davčnih preferenc.

Prav te izjeme pogosto odločajo, kdo dejansko nosi breme sistema. Če so posebni režimi slabo utemeljeni ali slabo merjeni, postanejo skriti javni izdatki. Pri Nizozemski je posebej pomembno, da se davčni izdatki redno poročajo v proračunski dokumentaciji, kar je za Slovenijo pomembna metodološka lekcija. (4)

Slovenska Bela knjiga mora zato vse davčne olajšave, oprostitve in posebne režime obravnavati kot javnofinančne odločitve. Vsaka izjema mora imeti:

• jasen cilj,
• ocenjeno vrednost,
• ciljno skupino,
• dokazljiv javni interes,
• rok preveritve,
• oceno, ali je cilj dosežen,
• razlago, zakaj je davčna izjema boljša od neposrednega javnega izdatka.

Nizozemska je zato referenčna za poglavje o davčnih izdatkih, transparentnosti in posebnih režimih.

5. Danska kot referenca za visoko davčno državo z visokim zaupanjem

Danska je pomembna kot referenca za vprašanje, ali je mogoče imeti visoko davčno obremenitev in hkrati visoko raven zaupanja. Danska ni zanimiva zato, ker bi Slovenija morala imeti dansko višino davkov. Zanimiva je zato, ker pokaže, da višina davkov sama po sebi ni zadostno merilo legitimnosti sistema.

OECD pri Danski poudarja, da ima država zelo visoko razmerje davčnih prihodkov do BDP, vendar je pomembno, da so bile reforme usmerjene tudi v premik obremenitve z dela na druge vire, vključno z okoljskimi davki. (5)

Za Slovenijo je danska lekcija naslednja: ljudje ne zavračajo nujno davkov zato, ker so davki visoki. Zavračajo jih, če ne vidijo poštenosti, kakovostnih javnih storitev, razumljivosti sistema in enakosti obravnave.

Danska je zato referenčna za poglavje o:

• davčni morali,
• zaupanju v javne institucije,
• povezavi med davki in kakovostjo javnih storitev,
• preusmerjanju davčnih bremen,
• dolgoročni stabilnosti socialne države.

6. Sklep: Slovenija potrebuje sestavljeni referenčni model

Za slovensko Belo knjigo javno-dajatvenega sistema zato ni primerna ena sama referenčna država. Primeren je sestavljeni referenčni model:

Združeno kraljestvo naj bo metodološka referenca, ker Mirrlees Review pokaže, kako se analizira davčni sistem kot celota.

Finska naj bo vsebinska referenca za razmerje med delom, kapitalom, socialno državo in plačilno sposobnostjo.

Nizozemska naj bo referenca za preglednost davčnih izdatkov, posebnih režimov in proračunske odgovornosti.

Danska naj bo referenca za razmerje med visoko davčno državo, kakovostjo javnih storitev in davčno moralo.

Slovenija pa mora iz teh referenc izpeljati lasten ustavni model. Ta model mora izhajati iz 2. člena Ustave RS, ki določa pravno in socialno državo, ter iz 147. člena Ustave RS, ki državi daje pristojnost predpisovanja davkov, vendar ne odvezuje zakonodajalca od dolžnosti razumnosti, sorazmernosti, enakosti, preglednosti in odgovornosti.

Zato je temeljni zaključek tretjega predpoglavja naslednji:

Slovenska Bela knjiga ne sme iskati države, ki jo bomo kopirali. Iskati mora metodo, s katero bomo končno razumeli lastno državo.

Šele ko bomo razumeli, kdo v Sloveniji plačuje javne dajatve, kdo prejema javne koristi, kdo nosi strošek zapletenosti, kdo uporablja posebne režime in kdo nima realne procesne moči, bomo lahko govorili o reformi.

Do takrat pa ne reformiramo sistema. Premikamo breme.

 

Opombe in viri za tretje predpoglavje

(1) Institute for Fiscal Studies, Tax by Design: The Mirrlees Review. Poročilo opredeljuje značilnosti dobrega davčnega sistema za odprto razvito gospodarstvo, ocenjuje britanski sistem glede na ta merila in predlaga realistične reformne smeri.

(2) OECD, Tax Reform to Support Growth and Employment in Finland. OECD poudarja, da Finska pobira veliko davkov za financiranje kakovostnih javnih storitev in prerazdeljevanje dohodka, hkrati pa se sooča s staranjem prebivalstva in globalizacijskimi pritiski.

(3) Reuters, Finland plans tax cuts to boost economy; to cut corporate tax to 18% from 20%, 24. 4. 2025. Primer je uporaben kot opozorilo, da davčne razbremenitve brez stabilnega fiskalnega sidra hitro odprejo vprašanje javnofinančne vzdržnosti.

(4) German Institute of Development and Sustainability, Tax Expenditures Country Report: The Netherlands. Poročilo navaja, da so davčni izdatki na Nizozemskem pomemben del javnofinančne slike in da se poročilo o davčnih izdatkih objavlja vsako leto v proračunskem memorandumu.

(5) OECD Ecoscope, Does Denmark need yet another tax reform?, 21. 2. 2019. Prispevek navaja, da je danski delež davčnih prihodkov v BDP zelo visok in da so pretekle reforme deloma premikale obremenitev z dela na druge vire, vključno z okoljskimi davki.

 

 

 

Predpoglavje 4: Referenčni zemljevid držav in dokumentov za slovensko Belo knjigo javno-dajatvenega sistema

Slovenska Bela knjiga javno-dajatvenega sistema ne sme nastati v praznem prostoru. Če želimo, da bo strokovno resna, politično uporabna in ustavno legitimna, mora najprej pokazati, da se zaveda mednarodnih primerov, kjer so države pred večjimi davčnimi reformami pripravile dokumente tipa bela knjiga, davčni pregled, strateško poročilo ali strokovno reformno analizo.

Pri tem ni odločilno samo vprašanje, ali se dokument formalno imenuje “bela knjiga”. Odločilno je, ali dokument opravlja funkcijo Bele knjige: ali pred reformo zbere dejstva, določi cilje, opredeli probleme, predstavi možnosti, oceni učinke in omogoči javno razpravo.

Za slovensko Belo knjigo je zato smiselno oblikovati referenčni zemljevid iz treh skupin dokumentov:

• formalne bele knjige o davčni reformi,
• metodološko primerljivi celoviti davčni pregledi,
• vsebinske reference za posamezna poglavja slovenske Bele knjige.

 

A. Glavne formalne bele knjige o davčni reformi

1. Kanada – Tax Reform 1987: The White Paper

Država: Kanada
Leto: 1987
Avtor oziroma institucija: Michael H. Wilson, Minister of Finance, Government of Canada
Naslov dokumenta: Tax Reform 1987: The White Paper
Narava dokumenta: vladna bela knjiga o celoviti davčni reformi
Področje: dohodnina, obdavčitev podjetij, prometni oziroma prodajni davki, pravičnost, gospodarska rast, javno financiranje

Kanadska Bela knjiga iz leta 1987 je eden najčistejših primerov formalne davčne Bele knjige. Pripravil jo je zvezni minister za finance Michael H. Wilson. Dokument je izhajal iz izrecnega izhodišča, da je cilj davčnega sistema zbrati prihodke za financiranje javnih programov, vendar na način, ki podpira gospodarsko rast in je pravičen do vseh Kanadčanov.

Za Slovenijo je ta dokument pomemben zato, ker davkov ne obravnava samo kot tehničnega vira prihodkov, temveč kot instrument, ki mora hkrati zagotavljati javno financiranje, pravičnost in gospodarsko učinkovitost. To je neposredno uporabno za slovensko Belo knjigo: javno-dajatveni sistem mora najprej pojasniti, katere javne programe financira, nato pa dokazati, da je porazdelitev bremen pravična in razvojno razumna.

Ključna lekcija za Slovenijo: davčna reforma mora izhajati iz povezave med javnimi prihodki, javnimi programi, gospodarsko rastjo in pravičnostjo.

 

2. Avstralija – Re / Tax White Paper

Država: Avstralija
Leto: 2015
Avtor oziroma institucija: Australian Government, The Treasury
Naslov dokumenta: Re – Tax Discussion Paper oziroma proces Tax White Paper
Narava dokumenta: vladni proces priprave davčne Bele knjige oziroma razpravljalni dokument
Področje: celovit davčni sistem, produktivnost, delovna mesta, rast, pravičnost, poenostavitev, javna razprava

Avstralski proces Tax White Paper je posebej pomemben zato, ker ni bil zasnovan kot zaprt ministrski dokument, temveč kot širok proces javne razprave. Avstralski Treasury je proces predstavil z mislijo, da si Avstralci zaslužijo boljši davčni sistem: nižje, preprostejše in pravičnejše davke. Dokument Re je izhajal iz vprašanja, zakaj je davčna reforma potrebna in zakaj prav v tistem trenutku.

Za Slovenijo je avstralski primer pomemben predvsem procesno. Slovenska Bela knjiga ne sme biti dokument, ki ga Ministrstvo za finance pripravi v zaprtem krogu in ga nato predstavi kot edino strokovno možnost. Mora biti strukturiran javni proces, ki vključuje podatke, vprašanja, odzive, strokovno razpravo in obveznost, da država odgovori na ključne pripombe.

Ključna lekcija za Slovenijo: Bela knjiga mora biti proces javne razprave, ne samo končni dokument.

 

3. Bahami – A Value Added Tax within a Reformed Tax System

Država: Commonwealth of The Bahamas
Leto: 2013
Avtor oziroma institucija: Government of The Bahamas, Ministry of Finance
Naslov dokumenta: White Paper on Tax Reform to Secure Adequate Funds for the Future: A Value Added Tax within a Reformed Tax System
Narava dokumenta: vladna bela knjiga o uvedbi DDV/VAT kot delu širše davčne reforme
Področje: VAT, prihodkovna stabilnost, modernizacija države, gospodarska učinkovitost, pravičnost

Bahamska Bela knjiga je bila pripravljena v okviru uvedbe davka na dodano vrednost. Dokument je izrecno povezal uvedbo VAT s širšo prenovo davčnega sistema. Njegovi cilji so bili zagotoviti zadostno prihodkovno osnovo za moderno upravljanje države, vzpostaviti davčno strukturo, ki podpira gospodarsko učinkovitost in rast, ter izboljšati pravičnost davčnega sistema.

Za Slovenijo Bahami niso neposreden vsebinski model, ker gre za bistveno drugačno gospodarstvo in davčno strukturo. Vendar je dokument metodološko uporaben, ker pokaže, da tudi uvedba ali sprememba enega pomembnega davka ne sme biti obravnavana izolirano. Vsaka večja dajatev mora biti umeščena v celoten javno-dajatveni sistem.

Ključna lekcija za Slovenijo: tudi sprememba enega davka mora biti pojasnjena kot del celote.

 

4. Singapur – White Paper on the Goods and Services Tax

Država: Singapur
Leto: 1993
Avtor oziroma institucija: Ministry of Trade and Industry and Ministry of Finance, Singapore
Naslov dokumenta: The Goods and Services Tax oziroma White Paper on the Goods and Services Tax
Narava dokumenta: vladna bela knjiga o uvedbi GST
Področje: GST, potrošnja, davčna baza, konkurenčnost, prestrukturiranje davčnega sistema

Singapurska Bela knjiga o GST je bila pripravljena ob uvedbi davka na blago in storitve. GST je bil uveden leta 1994 kot široko zasnovan davek na domačo potrošnjo. Dokument je pomemben zato, ker je bil GST predstavljen kot del širše davčne strategije, povezane s konkurenčnostjo, prestrukturiranjem davčne baze in dolgoročno stabilnostjo javnih prihodkov.

Za Slovenijo je singapurski primer uporaben predvsem kot opozorilo, da mora biti uvedba ali sprememba sistemskega davka javnosti razložena vnaprej: zakaj je potrebna, kako deluje, kdo jo nosi, kakšni so prehodni učinki in kako se varujejo ranljive skupine. Singapur pa ni neposreden model za slovensko socialno državo, ker je njegov institucionalni in socialni okvir drugačen.

Ključna lekcija za Slovenijo: sistemski davek mora biti uveden z jasnim pojasnilom ciljev, mehanizma, prehoda in posledic.

 

5. Indija – White Paper on State-Level Value Added Tax

Država: Indija
Leto: 2005
Avtor oziroma institucija: Empowered Committee of State Finance Ministers
Naslov dokumenta: A White Paper on State-Level Value Added Tax
Narava dokumenta: bela knjiga o uvedbi državnega VAT na ravni indijskih zveznih držav
Področje: VAT, federalno usklajevanje, davčna baza, vhodni odbitek, enotnost pravil, prehod iz prodajnih davkov

Indijska Bela knjiga iz leta 2005 je nastala v okviru uvedbe državnega VAT. Pripravil jo je Odbor finančnih ministrov zveznih držav. Dokument je pomemben zato, ker je moral reševati problem usklajevanja različnih ravni oblasti in različne davčne prakse v federalni državi.

Za Slovenijo Indija ni neposreden vsebinski model, vendar je uporabna pri vprašanju usklajevanja države, občin, javnih blagajn in različnih nosilcev javnega financiranja. Slovenska Bela knjiga mora prav tako obravnavati javno-dajatveni sistem kot večnivojski sistem: država, občine, zdravstvena blagajna, pokojninska blagajna, druge javne blagajne, javni zavodi in izvajalci javnih služb.

Ključna lekcija za Slovenijo: javno-dajatveni sistem ni samo državni proračun; vključuje več ravni javnega financiranja.

 

B. Glavne metodološke reference

6. Združeno kraljestvo – Mirrlees Review / Tax by Design

Država: Združeno kraljestvo
Leto: 2011
Avtor oziroma institucija: Institute for Fiscal Studies; uredniki in avtorji: Sir James Mirrlees, Stuart Adam, Timothy Besley, Richard Blundell, Stephen Bond, Robert Chote, Malcolm Gammie, Paul Johnson, Gareth Myles in James Poterba
Naslov dokumenta: Tax by Design: The Mirrlees Review
Narava dokumenta: neodvisna strokovna sistemska analiza davčnega sistema
Področje: celovit davčni sistem, nevtralnost, transparentnost, pravičnost, učinkovitost, davki in transferji, odprto razvito gospodarstvo

Mirrlees Review je za slovensko Belo knjigo najpomembnejši metodološki zgled. Dokument ni klasična vladna bela knjiga, vendar opravlja funkcijo, ki bi jo morala opraviti vsaka resna Bela knjiga: opredeli, kakšne lastnosti mora imeti dober davčni sistem, oceni obstoječi sistem glede na ta merila in predlaga realistične smeri reforme.

Bistvena vrednost Mirrlees Review je v tem, da davčni sistem obravnava kot celoto. Ne gre za vprašanje, ali naj se spremeni en davek, temveč za vprašanje, kako dohodnina, prispevki, DDV, davki na kapital, davki na premoženje, okoljske dajatve, transferji in olajšave skupaj vplivajo na ljudi, gospodarstvo, neenakost in javne finance.

Za Slovenijo je to najpomembnejša metodološka lekcija. Bela knjiga ne sme biti zbirka predlogov za spremembe posameznih zakonov. Biti mora analiza celotnega sistema javnih dajatev in javnih koristi.

Ključna lekcija za Slovenijo: davčni sistem je treba analizirati kot sistem, ne kot zbirko ločenih davkov.

 

7. Nova Zelandija – A Tax System for New Zealand’s Future in Future of Tax

Država: Nova Zelandija
Leto: 2010 in 2019
Avtor oziroma institucija: Victoria University of Wellington Tax Working Group; pozneje Tax Working Group, ki ga je vodil Sir Michael Cullen
Naslovi dokumentov:
– A Tax System for New Zealand’s Future: Report of the Victoria University of Wellington Tax Working Group
– Future of Tax: Final Report
Narava dokumenta: strokovni davčni pregled oziroma poročilo davčne delovne skupine
Področje: pravičnost davčnega sistema, davčna baza, kapital, okoljski davki, stanovanja, skladnost, dolgoročna vzdržnost

Nova Zelandija je za Slovenijo izjemno zanimiva zato, ker gre za manjšo odprto državo, ki je večkrat uporabila strokovne davčne preglede za razpravo o prihodnosti davčnega sistema. Poročilo iz leta 2010 je obravnavalo srednjeročne izzive novozelandskega davčnega sistema. Poročilo Future of Tax iz leta 2019 pa je odprlo vprašanja pravičnosti, ravnotežja sistema, obdavčitve kapitala, okoljske obdavčitve in vloge davkov pri dolgoročnem razvoju države.

Za Slovenijo je Nova Zelandija uporabna zato, ker pokaže, da majhna odprta država potrebuje davčni sistem, ki je preprost, pregleden, dovolj široko zasnovan in dolgoročno vzdržen. Hkrati pa pokaže tudi politično realnost: dobra strokovna priporočila sama po sebi še ne pomenijo, da bo politika sprejela celovito reformo.

Ključna lekcija za Slovenijo: strokovna davčna analiza mora biti pripravljena tudi takrat, ko politika še ni pripravljena sprejeti vseh njenih zaključkov.

 

C. Vsebinske reference za posamezna poglavja slovenske Bele knjige

8. Finska – Tax Reform to Support Growth and Employment in Finland

Država: Finska
Leto: 2018
Avtorja: Christophe André in Hyunjeong Hwang
Institucija: OECD Economics Department
Naslov dokumenta: Tax Reform to Support Growth and Employment in Finland
Narava dokumenta: OECD Economics Department Working Paper No. 1468
Področje: delo, kapital, socialna država, javne storitve, prerazdeljevanje, staranje prebivalstva, rast in zaposlovanje

Finska je za Slovenijo referenčna zato, ker združuje visoko raven javnih storitev, socialno državo, relativno visoko davčno obremenitev in resno razpravo o tem, kako oblikovati davčni sistem v razmerah staranja prebivalstva, globalizacije in pritiska na javne finance.

OECD v analizi poudarja, da Finska pobira veliko davkov za financiranje kakovostnih javnih storitev in prerazdeljevanje dohodka. Hkrati se sooča z izzivom staranja prebivalstva in z omejitvami, ki jih globalizacija prinaša pri pobiranju prihodkov. To je neposredno uporabno za Slovenijo, ki prav tako ne more razpravljati o razbremenitvi dela, ne da bi hkrati razpravljala o financiranju socialne države.

Ključna lekcija za Slovenijo: razbremenitev dela mora biti obravnavana skupaj z vprašanjem kapitala, premoženja, socialne države in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

 

9. Nizozemska – Tax Expenditures Country Report: The Netherlands

Država: Nizozemska
Leto: 2024
Avtor: Rocus van Opstal
Institucija: Council on Economic Policies / Global Tax Expenditures Database
Naslov dokumenta: Tax Expenditures Country Report: The Netherlands
Narava dokumenta: poročilo o davčnih izdatkih
Področje: davčni izdatki, olajšave, oprostitve, posebni režimi, proračunska preglednost, evalvacija

Nizozemska je za slovensko Belo knjigo pomembna zaradi vprašanja davčnih izdatkov. Davčni sistem ni sestavljen samo iz davčnih stopenj. Sestavljajo ga tudi izjeme, oprostitve, olajšave, znižane stopnje, posebni režimi in preferenčne obravnave. Ti ukrepi imajo pogosto enak ekonomski učinek kot javni izdatki, le da so manj vidni.

Poročilo o Nizozemski poudarja, da se davčni izdatki vključujejo v letni proračunski memorandum in da poročanje vsebuje podatke o več kot sto davčnih izdatkih, vključno z informacijami o izgubljenih prihodkih, evalvacijah in političnih ukrepih.

Za Slovenijo je to bistveno. Bela knjiga mora vse davčne olajšave, oprostitve, posebne režime in normirane ureditve obravnavati kot javnofinančne odločitve. Vsaka izjema mora imeti cilj, oceno stroška, ciljno skupino, rok preveritve in dokaz, da je učinkovitejša od neposrednega javnega izdatka.

Ključna lekcija za Slovenijo: davčne olajšave in posebni režimi so javni izdatki v davčni obliki in jih je treba meriti, ocenjevati ter redno odpravljati, če ne dosegajo ciljev.

 

10. Danska – Does Denmark need yet another tax reform?

Država: Danska
Leto: 2019
Avtorja: Mikkel Hermansen in Valentine Millot
Institucija: OECD Economics Department, OECD Ecoscope
Naslov dokumenta: Does Denmark need yet another tax reform?
Narava dokumenta: OECD strokovni komentar k davčni reformi in ekonomskemu pregledu Danske
Področje: visoka davčna država, davčna morala, zaupanje, javne storitve, premik obremenitve z dela na druge vire

Danska je pomembna kot vsebinska referenca za vprašanje, ali je mogoče imeti visoko davčno obremenitev in hkrati visoko raven zaupanja. Danska ne dokazuje, da morajo biti davki v Sloveniji visoki. Dokazuje pa, da sama višina davkov ni zadostno merilo legitimnosti sistema.

OECD pri Danski poudarja zelo visok delež davčnih prihodkov v BDP in dejstvo, da so pretekle reforme deloma premikale obremenitev z dela na druge vire, na primer okoljske davke. Za Slovenijo je to pomembno zato, ker razprava o davkih pogosto ostane ujeta v vprašanje “visoki ali nizki davki”, namesto da bi vprašala: ali ljudje za plačane javne dajatve prejmejo kakovostne, dostopne in zaupanja vredne javne storitve.

Ključna lekcija za Slovenijo: davčna morala je povezana z zaupanjem, kakovostjo javnih storitev in občutkom pravičnosti, ne samo z višino davčnih stopenj.

 

11. Španija – Libro Blanco para la Reforma Tributaria

Država: Španija
Leto: 2022
Avtor oziroma institucija: Comité de personas expertas para elaborar el Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria; predsednik odbora: Jesús Ruiz-Huerta
Naslov dokumenta: Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria oziroma Libro Blanco para la reforma del sistema tributario y su adaptación a la realidad del siglo XXI
Narava dokumenta: uradna Bela knjiga za reformo davčnega sistema
Področje: modernizacija davčnega sistema, 21. stoletje, okoljska obdavčitev, davki na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, digitalizacija, davčni izdatki, redistribucija

Španija je za Slovenijo zelo pomembna, ker gre za svež evropski primer uradne Bele knjige o reformi davčnega sistema. Špansko ministrstvo za finance je leta 2021 ustanovilo odbor strokovnjakov za pripravo Bele knjige. Dokument je bil predan ministrici za finance 3. marca 2022. Namen dokumenta je bil posodobiti španski davčni sistem in ga prilagoditi realnosti 21. stoletja.

Španski primer je pomemben iz treh razlogov. Prvič, gre za uradni proces, ki ga je vodila država, vendar s strokovnim odborom. Drugič, dokument ni obravnaval samo enega davka, temveč širši sistem. Tretjič, odprl je vprašanja, ki so relevantna tudi za Slovenijo: okoljska obdavčitev, digitalizacija, davki na premoženje, davek od dohodkov pravnih oseb, davčni izdatki in redistribucija.

Ključna lekcija za Slovenijo: evropska država lahko pripravi uradno Belo knjigo davčnega sistema, če najprej ustanovi strokovno skupino, določi mandat in zahteva celovit pogled na davčni sistem 21. stoletja.

 

12. Južna Koreja – Tax Reform in Korea in reformna izkušnja davčne administracije

Država: Republika Koreja
Leto: 1992 oziroma poznejše analize OECD in Svetovne banke
Avtorji oziroma institucije: Taeho Kwack; Korea Development Institute; OECD; World Bank
Naslovi dokumentov:
– Tax Reform in Korea
– Reforming the Tax System in Korea to Promote Economic Growth and Cope with Rapid Population Ageing
– The Benefits of Electronic Tax Administration in Developing Economies: A Korean Case Study and Discussion of Key Challenges
Narava dokumenta: strokovne analize davčne reforme in davčne administracije
Področje: davčna reforma, gospodarska rast, staranje prebivalstva, e-davčna administracija, modernizacija, skladnost

Južna Koreja ni osrednja referenca za formalno Belo knjigo, je pa uporabna kot dodatna referenca za razvojno in administrativno dimenzijo davčnega sistema. Korejske reforme so pogosto analizirane v povezavi z gospodarskim razvojem, rastjo, staranjem prebivalstva in modernizacijo davčne administracije.

Za Slovenijo je korejska izkušnja zanimiva predvsem pri vprašanju digitalizacije in davčne administracije. Če država uvaja elektronske sisteme, avtomatizacijo ali umetno inteligenco, mora hkrati zagotoviti, da se digitalizacija ne spremeni v enostransko povečanje moči države. Digitalna davčna administracija je smiselna samo, če izboljša storitve, zmanjša administrativno breme, poveča pravilnost informacij in zagotovi sledljivost ter odgovornost.

Ključna lekcija za Slovenijo: davčna reforma ni samo sprememba davčnih stopenj, temveč tudi reforma davčne administracije, informacijskih sistemov, storitev za zavezance in odgovornosti države.

 

Sklep četrtega predpoglavja

Iz pregleda referenčnih držav izhaja, da slovenska Bela knjiga ne sme biti prepis enega tujega modela. Biti mora dokument, ki iz več referenc sestavi lastno slovensko metodologijo.

Kanada pokaže, da mora davčna reforma povezati javne prihodke, javne programe, rast in pravičnost.

Avstralija pokaže, da mora biti davčna reforma odprt javni proces, ne zaprta ministrska vaja.

Bahami in Singapur pokažejo, da mora biti tudi uvedba enega pomembnega sistemskega davka utemeljena v širši davčni strategiji.

Indija pokaže, da javno-dajatveni sistem vključuje več ravni oblasti in zahteva koordinacijo.

Združeno kraljestvo z Mirrlees Review pokaže, da je treba davčni sistem analizirati kot celoto.

Nova Zelandija pokaže, da majhna odprta država potrebuje redne strokovne davčne preglede.

Finska pokaže, da razprava o delu ne more biti ločena od kapitala, socialne države in dolgoročne vzdržnosti.

Nizozemska pokaže, da so davčne olajšave in posebni režimi javni izdatki v davčni obliki.

Danska pokaže, da je davčna morala povezana s kakovostjo javnih storitev in zaupanjem.

Španija pokaže, da lahko evropska država pripravi uradno Belo knjigo davčnega sistema za 21. stoletje.

Južna Koreja pa opozarja, da mora vsaka davčna reforma vključiti tudi reformo davčne administracije in digitalnih orodij.

Slovenska Bela knjiga javno-dajatvenega sistema mora zato združiti tri ravni:

• formalno raven – jasen mandat, strokovna skupina, javna razprava in objavljen dokument;
• metodološko raven – analiza sistema kot celote, ne le posameznih davkov;
• vsebinsko raven – pravičnost, učinkovitost, preglednost, administrativna izvedljivost, davčna morala in učinek na človeka.

Šele tak dokument bi bil primerljiv z resnimi mednarodnimi reformnimi dokumenti in bi bil vreden imena Bela knjiga javno-dajatvenega sistema Republike Slovenije.

 

Ključni viri za zgornje predpoglavje: Kanada: Michael H. Wilson, Tax Reform 1987: The White Paper, Government of Canada, 1987; uradni katalog navaja tudi temeljni cilj davčnega sistema kot financiranje javnih programov ob podpori rasti in pravičnosti. Avstralija: Australian Treasury, Tax White Paper / Re:think, 2015; proces je bil namenjen “nižjim, preprostejšim in pravičnejšim” davkom ter transparentni nacionalni razpravi. Bahami: Government of The Bahamas, White Paper on Tax Reform to Secure Adequate Funds for the Future: A Value Added Tax within a Reformed Tax System, 2013; dokument opredeljuje VAT kot del širše reforme. Singapur: Ministry of Trade and Industry and Ministry of Finance, The Goods and Services Tax, 1993; IMF eLibrary navaja, da je bil predlog objavljen v beli knjigi februarja 1993. Indija: Empowered Committee of State Finance Ministers, A White Paper on State-Level Value Added Tax, 17. 1. 2005.

Metodološki in vsebinski viri: Združeno kraljestvo: Institute for Fiscal Studies, Sir James Mirrlees et al., Tax by Design: The Mirrlees Review, 2011; IFS poudarja, da gre za integriran pogled na davčno reformo in značilnosti dobrega davčnega sistema za odprto razvito gospodarstvo. Nova Zelandija: Victoria University of Wellington Tax Working Group, A Tax System for New Zealand’s Future, 2010, ter Tax Working Group, Future of Tax: Final Report, 2019. Finska: Christophe André in Hyunjeong Hwang, OECD Economics Department Working Paper No. 1468, Tax Reform to Support Growth and Employment in Finland, 2018. Nizozemska: Rocus van Opstal, Tax Expenditures Country Report: The Netherlands, 2024; poročilo navaja letno poročanje v proračunskem memorandumu in več kot 100 davčnih izdatkov. Danska: Mikkel Hermansen in Valentine Millot, OECD Economics Department, Does Denmark need yet another tax reform?, 2019. Španija: Comité de personas expertas, predsednik Jesús Ruiz-Huerta, Libro Blanco sobre la Reforma Tributaria, 2022; odbor je bil ustanovljen leta 2021, dokument pa predan 3. 3. 2022. Južna Koreja: Taeho Kwack, Tax Reform in Korea, 1992; OECD, Reforming the Tax System in Korea to Promote Economic Growth and Cope with Rapid Population Ageing, 2009; World Bank, The Benefits of Electronic Tax Administration in Developing Economies: A Korean Case Study and Discussion of Key Challenges.