Kje so utemeljene pravice plačnikov davkov v R Sloveniji?

 

Pravice plačnikov davkov v R Sloveniji so utemeljene v določilih Ustave RS in sicer v členih, ki urejajo temeljne človekove pravice do življenja,  varstvo osebne svobode, varnosti, varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, ter drugih pravicah, povezanih npr. s pravico do lasntine.

Obstajajo torej določila USTAVE, ki omejujejo PRISTOJNOST do obdavčitve (….right to „tax“ is not „unlimited“), saj je potrebno USTAVO razlagati v duhu sorazmernosti. Naštejmo ključna pravila Ustave RS v povezavi z obdavčenjem, kjer je sodišče že presojalo kršitve pravic plačnikov davkov:

 

 

Ustava R Slovenije določa, da lahko država pobira davke, ki so določeni kot sorazmerni poseg v lastnino (Glej sodbe Ustavnega sodišča U-I-125/14-17) posameznika. Ustava R Slovenije v 147. členu določa, da država z ZAKONOM predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalna skupnost lahko predpisuje davke in druge dajatve ob pogoju, ki jih določata ustava in zakon.

V 50. členu Ustava določa, da imajo državljani pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine. Država ureja obvezno zdravstveno, pokojninsko, invalidsko in drugo socialno zavarovanje ter skrbi za njihovo delovanje.

V 51. členu Ustava RS določa, da ima vsakdo pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon.

V 53. členu Zakona o lokalni samoupravi je določeno, da se občine financirajo iz naslednjih davčnih virov: davek od premoženja, davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek na promet nepremičnin, drugi davki, določeni z zakonom.  V 6. členu Zakona o financiranju občin je določeno, da predstavljajo vir za financiranje občin tudi:      davka na vodna plovila,  davka na dobitke od klasičnih iger na srečo in drugega davka, če je tako določeno z zakonom, ki davek ureja ter 54% dohodnine ter od drugih lastnih virov (globe, takse, koncesijske dajatve, plačila za storitve itd.).

V 2. členu Zakona o gospodarskih javnih službah je določeno,  da se gospodarske javne službe določijo z zakoni s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter z zakoni, ki urejajo druga področja gospodarske infrastrukture. Skladno z določilom 14. člena navedenega zakona mora Republika ali lokalna skupnost ustanoviti TELESA za varstvo uporabnikov javnih dobrin, sestavljeno iz njenih predstavnikov.

 

Ali je obdavčitev posameznika in določitev cene za javno storitev neomejena ?

 

Doktrina obdavčitve, ki je utemeljena že iz časa Adama Smitha, določa, da morajo biti davki pobrani z upoštevanjem načela pravičnosti, sicer pride do upravičenega odpora pri plačevanju davkov. Sodobne demokracije uvajajo KODEKSE pravic plačnikov davkov s ciljem, da posamezniku dejansko omogočijo t.i. enakost orožja glede na velike pristojnosti držav na področju obdavčenja. Cilj je seveda izvrševanje temeljnih načel enakopravne obravnave in s tem načel pravičnosti, ki so temelj slehernega sodobnega davčnega sistema.

Meje obdavčitve plačnikov davkov so omejene v Ustavi v delu, kjer je določeno, da ima slehernik pravico do lastnine in da lahko država poseže po lastnini v obliki davkov, carin in drugih dajatev izključno ob upoštevanju načela sorazmernosti (Glej sodbe Ustavnega sodišča R Slovenije U-I-125/14-17 ). 

Prav tako mora država pri obdavčitvi upoštevati temeljno načelo pravice do dostojanstva ter pravice do socialne države, ki prepoveduje obdavčiti posameznika za dohodke, ki ne zagotavljajo t.i. minimalnim stroškov za dostojno življenje (glej sodbo Ustavnega sodišča Nemčije) oz. t.i. "substistence minimum" (the Hartz IV Decision of the German Federal Constitutional Court).

Druge dajatve so omejene v področnih zakonih, kot primeroma v Zakonu o energetiki, ki jasno določa, da morajo biti dajatve t.i. javnih gospodarskih služb določene ob upoštevanju (glej 5. člen) t.i. socialno koherentnost.

 

SKLEP: Ustava in zakonodaja jasno določata meje obdavčitve in sicer preko načela sorazmernosti ter načela pravice do neobdavčitve dohodkov, ki ne presegajo t.i. minimalnih stroškov za dostojno življenje. 

 

Kako so varovane pravice plačnikov davkov v R Sloveniji?

 

Davkoplačevalske pravice so vsa pisna in nenapisana pravila, namenjena za zaščito davkoplačevalcev pred morebitno nezakonito odmero davkov v Sloveniji. Gre za pravice, ki so na drugi strani povezane z obveznostmi, skladnimi z Ustavo R Slovenije, ki jih morajo izpolnjevati davkoplačevalci v Republiki Sloveniji ( C. Brzeziński, Bentley, drugi ). Ločimo osnovne in osebne pravice davkoplačevalcev.

Med osnovne pravice sodijo pravice, ki so povezane s t.i. sistemskimi vprašanji, med osebne pravice pa se uvrščajo pravice posameznikov, ko so subjekt postopka obdavčitve.

Stanje pravic na t.i. sistemski ravni žal ne varuje noben organ z dejansko pristojnostjo. Enako velja tudi za t.i. osebne pravice plačnikov davkov.

 

Kje so glavni problemi na področju splošnih pravic plačnikov davkov?

 

1. davki, prispevki in druge dajatve so določene na podlagi pravil, ki ne upoštevanju temeljne pravice posameznika do lastnine, ki omogoča plačevanje stroškov za dostojno življenje (obdavčitev minimalne plače s prispevki in dohodnino, večkratno plačevanje za socialna zavarovanja, ki ne prispevajo k večjim pravicam, dajatve na položnice za elektriko, vodo itd., ki je upoštevajo zmožnosti za plačilo itd.)

 2. Sprejem davčne zakonodaje ni urejena na način, da se preveri tudi morebitna kršitev pravic plačnikov davkov, pred uveljavitvijo zakonov (primer nepremičninski zakon, kjer je US razveljavilo zakon, ki ni dopuščal pritožbe zoper osnovo itd.)

3. Zakoni, ki povečujejo davčna bremena so sprejeti brez ustreznih obdobij prilagoditev (5 let ali več).

4. Pobiranje davkov mora biti dejansko sprejeto na podlagi splošnega družbenega konsenza, predvsem pa zakoni ne bi smeli biti sprejeti brez ustreznega testa sorazmernosti in testa morebitnih kršitev pravic plačnikov davkov (enakopravna obravnava itd.).

5. Spremeniti je potrebno inštitut zadržanja izvržbe v primeru pritožbe, saj ureditev ni sprejemljiv z vidika pravic plačnikov davkov v pogojih, ko se rešitve pritožb nedopustno dolgo rešujejo, ko dejansko stranka nima objektivne možnosti dostopa do Vrhovnega sodišča in ko organ I. in II. stopnje nista t.i. neodvisna organa. Preučiti je potrebno možnost uvedbe neodvisnega finančnega sodišča po vzoru R Avstrije.

6.  Uvesti je potrebno inštitut VARUHA za pravice plačnikov davkov, ki bo objektivno lahko pomagal plačnikov za uveljavitev vseh pravic plačnikov davkov.

7.  Spremeniti je potrebno institut nesorazmernega zbiranja podatkov o zavezancih oz. objave dolžnikov pred pravnomočno zaključenimi postopki (pravica do dostojanstva in zasebnosti), institut preiskave ter določena pravila, ki onemogočajo varovanje pravic plačnikov davkov (68.a. člen ZDavP-2). Kršitve iz navedenih področij grobo kršijo pravice, kot primeroma pravice do svobode, dostojanstva, pravne varnosti, zakonitosti itd.

8. 

 

Kje so glavni problemi na področju osebnih pravic plačnikov davkov?

 

1. Država uvaja spremembe na področju administrativnih rešitev brez ustreznega testa stroškov za plačnike davkov. Gre za kršitve pravic, predvsem na področju t.i. malih plačnikov davkov. R Slovenija se ne prilagaja težavam malih enoosebnih podjetnikov (kršitev 18. in 19. KPD)

2. Država pravice DO INFORMIRANJA plačnikov davkov ne izvaja celovito. Pravica do informiranja je ključna pravica in je integrirana v temeljno "pravico plačati samo toliko davkov, kot to določa zakon in niti evra več". Pravica do informiranja je pogojena tudi z možnostjo plačnikov davkov, da izberejo zaupanja vredno osebo, da jo zastopa pred postopki davčnega organa. Ker v Sloveniji nimamo zakona, ki bi uredil področje davčnega svetovanja.  Več o javnem interesu oz. pomenu davčnega svetovalca v Nemčiji (kar dokazuje javni pomen za ureditev poklica davčnega svetovalca), si oglejte v članku - KLIKNI.

3. Država nima urejenih postopkov preveritve morebitne kršitve načela enakopravne obravnave v postopkih davčnega nadzora. Slovenski plačnik davkov nima možnosti preveriti ali je davčni organ pravilno izvedel analizo davčnih tveganja in ali je pravilno odločil katere dejavnosti oz. plačniki bodo naknadno preverjeni, kar je zajeto v načelu enakopravne obravnave.

4. Država nima urejenega področja varovanja osebnih podatkov, saj se pri nas zbirajo sistemsko prevelika količina podatkov o vseh prebivalcih na enem mestu, pri čemer ni jasno za kaj se podatki uporabljajo. Gre tudi za problematiko izmenjave podatkov o slovenskih plačnikih brez da bi plačniki bili zavarovani v smislu zasebnosti.

5. Država ima neustrezno rešeno varovanje pravice do pritožbe in do pravnega sredstva, saj v davčnih zadevah na I. stopnji ni objektivne nepristranske presoje (organ na I. stopnji sam presoja pritožbo), na drugi stopnji ni nepristranske presoje (organ na I. in II. stopnji sta znotraj MF), na I. stopnji na Upravnem sodišču ni omogočeno zastopanje davčnih svetovalcev, ki niso odvetniki (kršitev pravice stranke so kršene, saj je ne more zastopati oseba, ki je boljši strokovnjak na področju obdavčenja ), revizija na Vrhovno sodišče pa je praktično onemogočena (glej primer sklepa VS ). Gre za kršitev iz KPD št. 4

6. Država nima urejenega sistema podaje pripomb na storitev davčnega organa. Davčni organ nima sprejetih ustreznih standardov delovanja. Posledično plačniki davkov ne morejo preveriti varovanje pravic plačnikov davkov,

7. Država nima urejenega sistema po katerem bi FURS pravočasno in preventivno obveščal plačnike o morebitnih spornih davčnih shemah. Ureditev, ko organ preverja določene rešitve, ki mu jih sporoči planik preko predpisanih obrazcev, brez da bi pridobil tudi druge dokaze o morebitnih kršitvah, predstavlja kršitev načela enakopravne obravnave in pravice do gotovosti. Pri nas ni jasnih navodil, kdaj gre za izogibanje in kdaj za zakonito davčno planiranje. V Kanadi so postavljene meje in zavezanci vedo kdaj gre za nezakonito in kdaj za zakonito plačevanje davkov. 

8. Drugo.

 

SKLEP: Slovenija nima urejenega varovanja pravic plačnikov davkov (gre za 21 pravic, kot jih imajo urejene sodobne demokracije), kar je natančno prikazano na spletni strani modro-poslovanje - klikni tukaj. 

Kako bi lahko prispevalo k ureditvi področja obdavčitve v R Sloveniji uvedba KODEKSA PLAČNIKOV DAVKOV in uvedba inštituta VARUHA za pravice plačnikov davkov, smo pripravili v naslednjem članku - klikni tukaj.