PRIPOROČAMO»»»  


Išči

Pravice plačnikov davkov v Sloveniji

Spoštovani,

vse pravice plačnikov davkov, kot jih udejanja kanadska davčna administracija, so prikazani v stolpu desno. Kliknite na posamezno pravico in uvideli boste pomen posameznega člena KODEKSA.

Pri vsaki pravici je na kratko opisan tudi komentar kje v SLOVENIJI, kjer imamo pravice urejene preko pravnih pravil, odstopamo od urejenih demokracij. 

Ključna težava pri nas je pri IZVAJANJU zakonodaje, zato je nujno potrebno sprejeti tudi STANDARDE FURS, s katerimi bi uokvirili pooblastila s ciljem, da slovensko podjetje prejema ENAKE ali boljše storitve, kot jih prejema avstrijsko ali nemško podjetje 

 

 

Published on četrtek, 26. december 2019

Astrofizika, pardon, davki za vse, ki se jim mudi - 3.del - prispevki za elektriko

Zakaj imamo toliko nelogičnosti v našem davčnem sistemu - pri plačevanju prispevkov za elektriko?

»Prispevki« za električno energijo  ali kaj sploh plačujemo na položnicah za elektriko

 

Se spomnite, kako smo bili veseli, ko smo preko TV sprejemnikov prejeli novico, da bomo dobili darilo v obliki izdatnega povečanja stroškov elektrike? Ko sem pripravljal knjigo, ki jo berete, sem povprašal nekaj kolegov, če vedo, koliko dajatev plačajo na mesečni položnici za elektriko. Veste kakšne odgovore sem dobil? Praktično nihče ni znal povedati točnih podatkov. Pa gre za zelo veliko povečanje naših stroškov oz. davkov. Ponovno sem dobil dokaz, da o davkih ne želi razmišljati nihče.

Najraje jih plačamo čimprej, da bolečina mine in ne traja.

Ok. Sem si rekel. Pa poglejmo kako je moja položnica obdavčena s »prispevki« na elektriko. Očitno je država mnenja, da gre za dobrino, ki se množično porablja. Podobno, kot je to menil tudi Faraon v Egiptu, ki je obdavčil olivno olje. In kakšno povezavo ima olje in naša elektrika?

Še sam ne vem natančno, dejstvo pa je, da gre v obeh primerih za ukrep Vladarja, brez javne razprave "in gre za obdavčenje dobrine, ki je resnično »množična«. Teoretično se je naš Vladar pravilno odločil. Zanj. Kaj pa za nas? Ali pa je odločitev tudi skladna z Ustavo moje države? To pa preverimo.

Po določilu Ustave, se lahko davki pobirajo samo na podlagi zakona. Ki pa morajo urediti, da davki sorazmerno posegajo v mojo lastnino. Seveda tudi DDV oz. posredni davki »nesorazmerno« posegajo v mojo lastnino, toda to velja že od nekdaj. DDV svojo regresijo popravlja z nižjimi stopnjami in oprostitvami (šolstvo, zdravstvo ipd.).

Davek na dodano vrednost je torej eden izmed najpomembnejših "proti-socialnih" davkov, ki obdavčuje enako, tako bogate, kot tudi revne. Vsi plačamo enak znesek DDV-ja, ko kupimo kruh ali avto. S tem smo se očitno sprijaznili. Tudi s tem, da plačujemo višji DDV kljub temu, da je kriza baje pošla.

Toda DDV je sprejet po zakonitem postopku in ima vse elemente, ki jih mora imeti t.i. pošten davek. Imamo davčno osnovo, davčnega zavezanca (kdo plačuje), davčno stopnjo, davčne olajšave, davčne oprostitve, kraj obdavčitve itd. Imamo tudi določen postopek kdo mora in kdaj vstopiti v sistem obdavčitve in tako naprej.

Saj res. V direktivi EU, ki je nam »pripeljala« navedeni davek je tudi zapisano, da država ne sme vpeljati drugih prometnih davkov, kot samo DDV. Na področju prometa z elektriko, lahko ugotovimo, da gre za blago, ki ga DDV obdavčuje s t.i. splošno stopnjo. Na položnici je zapisano, da plačamo 22% od vsakega blaga (elektrike), ki ga kupimo. 

Ali bi lahko bile dajatve na položnico za elektriko tudi prometni davek? To ....pa še sam nisem razmislil dovolj. Toda če gre za prometni davek, ga direktiva EU, ne dopušča. To bi bila dobra rešitev.  Za plačnike davkov. Toda manj verjetna.

Na položnici za elektriko pa »najdemo« poleg cene za elektriko tudi obvezne »druge dajatve«, ki pa jih seveda ne razumemo dovolj. Piše, da moramo plačati še »obračunsko moč«, »Omrežnino«, »Prispevek za SPTE in OVE«, »Prispevek za PEU«, »Prispevek za delovanje operaterja trga« in Trošarino. Za elektriko plačamo okoli 33%, vse ostalo so javne dajatve.

 

1

Količina [kW], [kWh]

Cena [EUR/kWh], [EUR/kWh]

Znesek [EUR]

 

Energija VT

252

0,05438

13,70376

21,27

Energija MT

262

0,02898

7,59276

11,79

Obračunska moč

7

0,77283

5,40981

8,40

Omrežnina VT

252

0,04164

10,49328

16,29

Omrežnina MT

262

0,03201

8,38662

13,02

Prispevek za SPTE in OVE

7

0,73896

5,17272

8,03

Prispevek za PEU

514

0,0008

0,4112

0,64

Prispevek za delovanje operaterja trga

514

0,00013

0,06682

0,10

Trošarina

514

0,00305

1,5677

2,43

SKUPAJ BREZ DDV

 

 

52,80467

81,97

DDV

 

 

11,6170274

18,03

SKUPAJ Z DDV

 

 

64,4216974

100,00

 

Poglejmo še pravno podlago za vse prispevke. Pravno podlago obračunavanju omrežnine predstavlja Energetski zakon, ki v 57. členu določa, da se dejavnost sistemskega operaterja financira iz omrežnine in iz drugih prihodkov za izvajanje gospodarske javne službe. 79 .člen določa, da se dejavnost distribucijskega operaterja financira iz omrežnine in iz drugih prihodkov za storitve gospodarske javne službe. 98. člen določa naslednje:

1.) Dejavnost operaterja trga z elektriko se financira iz:

·        prispevka za delovanje operaterja trga;

·        plačil članov bilančne sheme za evidentiranje zaprtih pogodb;

·        dela prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki se določi na podlagi sedmega odstavka 378. člena tega zakona;

·        iz drugih plačil uporabnikov za uporabo storitev gospodarske javne službe.

(2) Prispevek za delovanje operaterja trga je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga, ki se nanašajo na opravljanje nalog gospodarske javne službe. Prispevek plačujejo končni odjemalci po posameznem odjemnem mestu glede na prevzeto delovno električno energijo (kWh). Končni odjemalec plačuje prispevek kot posebno postavko na mesečnem računu za omrežnino. Oseba, ki prejme prispevek skupaj s plačilom računa, ga mora nemudoma in brezplačno prenesti v korist operaterja trga.

(3) K plačilu za evidentiranje zaprtih pogodb iz druge alineje prvega odstavka tega člena so zavezani člani bilančne sheme, ki v zaprtih pogodbah nastopajo na strani dobave, razen izvajalcev gospodarske javne službe iz 54., 78. in 97. člena tega zakona ter energetske borze. Plačila članov bilančne sheme so odvisna od obsega evidentiranih zaprtih pogodb, brez upoštevanja zaprtih pogodb za uvoz elektrike.

Iz navedene pravne podlage je razvidno, da smo v Sloveniji sprejeli zakonodajo, ki zelo »nesorazmerno« oz. brez potrebnih varovalk (način, kako se določajo zneski to dokazuje), »zakonito« povečuje breme našega financiranja stroškov elektrike.

Zgornja zakonodaja ne predvideva, da bi nas, plačnike »prispevkov«, lahko varovala pred morebitno nesorazmerno obdavčitvijo (ni oprostitev, ni znižanj stopenj).

Ali menite, da vse dajatve, ki jih plačamo na položnici »sorazmerno« posegajo v našo lastnino? Ali poznamo postopek preveritve sorazmernosti? Ali imamo v navedenem zakonu sploh možnost vložiti pritožbo zoper odločitev države ali subjektu, ki nas »obdavčuje«, zoper morebitni nesorazmerni prispevek? Ali je dopustno, da plačujemo davke (druge dajatve), brez da bi bili slednji v celoti določeni v zakonu in ne podzakonskih aktih?

Ali je  Ustavno dopustno, da je zakonodajalec prepustil odločitev o obdavčitvi AGENCIJAM, ki nimajo pristojnosti sprejemanja zakonov, dejansko pa v celoti določajo stopnjo, osnovo t.i. druge dajatve ? Kako to rešujejo drugje? Torej, kako se plačuje t.i. javna gospodarska služba v drugih državah? Vprašanj je še več. Odgovorov ni.

Ali je skladna z Ustavo ureditev, po kateri se prispevki plačujejo zgolj na podlagi mnenja Centra za podporo (4 .člen Uredbe), ki Agenciji sporoči, koliko znašajo obveznosti iz naslova podpor za plačilo denarja, ki ga je država odobrila za potrebe plačila subvencionirane cene nekaterih subjektom, ki so dobili darilo države po zelo ne transparentnem postopku?

Povedano drugače, so naše položnice višje za novi prispevek za znesek, ki je enak znesku, ki ga mora država plačati dobro obveščenim »vlagateljem«, ki so prejeli darilo naše države . Ali je ravnanje skladno s temeljnimi načeli Ustave, ki določa, da morajo biti vsi davki določeni v zakoni. In da morajo biti predvidljivi ? Ter predvsem, da mora biti vsa javna poraba urejena v proračunih.

Odgovorite si sami. Jaz sem si že. In o tem bi moral razmišljati tudi naš Varuh za človekove pravice.

V nobenem primeru pa ni dopustno pobirati davke od oseb, ki premorejo zgolj dohodke za osnovno preživljanje. Ali imamo v primeru dajatev na elektriko varovalko za odpust dolga, za odlog obveznosti ipd.? Nimamo.

Toda to očitno pri nas ni problem, četudi Energetski zakon določa, da morajo biti vsi ukrepi na področju elektrike izvedeni skladno z načelom socialne kohezivnosti.

Poglejmo kaj je zapisal častnik Dnevnik na vprašanje ali drži, da bodo gospodinjstva plačevala več zaradi subvencij na »fotovoltaiko«.

Da to drži, priznavajo tudi na državni Agenciji za energijo, kjer pa poudarjajo, da dvig prispevka za OVE in SPTE ni zgolj posledica pomanjkanja denarja za pokritje vseh subvencij, temveč bodo morala gospodinjstva v podporno shemo po novem prispevati nekaj več denarja (po ocenah vlade v povprečju 1,35 evra na mesec več), da bodo energetsko intenzivna podjetja, kot so papirnice, vplačevala manj. Hkrati so na agenciji poudarili, da so glede na delež proizvedene energije SPTE-naprave opravičljive in stroškovno učinkovitejše od večine obnovljivih virov energije. Proizvedejo namreč kar dobrih 36 odstotkov vse energije v podporni shemi.

Če poskušamo pravilno umestiti Energetski zakon v Ustavo R Slovenije (ter imamo v mislih zgornji članek), lahko ugotovimo, da gre v primeru vseh dajatev na položnico za elektriko (razen DDV in Trošarine) za t.i. druge dajatve po določilu Ustave R Slovenije. Toda »druge dajatve« očitno v primeru položnice na elektriko razumemo pri nas različno. Drugače.  

Sistem javnih služb na področju gospodarskih dejavnosti je uredil ZGJS. Gospodarske javne službe so dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi ali storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje je v javnem interesu. Lahko bi se strinjali, da je dobava električne energije dejansko javni interes, saj gre za dobrino, ki jo dejansko potrebujemo vsi.

Kje so torej meje t.i. javne gospodarske službe? Ali moramo plačevati vse zneske, ki nam jih slednji zaračunajo ali pa obstajajo tudi omejitve?

Seveda so omejitve in sicer v zakonu, ki pa mora seveda določiti kriterije, sicer omejitve ni mogoče niti preveriti. Ali imamo v EZ omejitve za višino prispevkov? Nimamo jih. Še celo več.

Pristojni dobrovoljno priznajo, da prispevek ni namenjen izboljšanju naše storitve, temveč gre naš prispevek v dva vira (subvencije za fotovoltaiko in oprostitve za velike porabnike), ki pa v nobenem primeru ne moreta zadovoljiti t.i. kriterija javnega interesa.

Ali je torej moj denar, ki ga plačam na položnico za elektriko usmerjen v omrežje, ki mi bo zagotavljalo hitrejši prenos električne energije? Ne. Ali je moj denar porabljen za to, da bom dobil več elektrike ? Ne, ker bi lahko t.i. zeleno energijo kupili tudi v Nemčiji oz. drugje. Predvsem pa bi jo lahko kupili veliko ceneje. Še več.

Naše omrežje je zaradi fotovoltaike celo bolj obremenjeno in posledično bomo morali plačati še več omrežnine v pogojih, ko bomo priključevali več t.i. zelene energije v naš elektro-sistem. Kje je tu javni interes?

Za kaj pa torej plačujem ta »javni interes«? Plačujem ga za to, ker je država sprejela zakon, ki subvencionira proizvajalca elektrike, kar pomeni, da je nekomu dala subvencijo, ki jo jaz plačujem preko položnice.

Podobno bi lahko torej plačeval tudi subvencije za zaposlovanje ali subvencije za nakup žage podjetnika, ki je prejel nepovratna sredstva iz razpisa v R Slovenji. Zakaj mi teh subvencij država ne zaračuna, npr. preko nakupa jutranje kave?

Zato ker tega ne sme, saj velja, da moram plačevati zgolj davke in druge dajatve, ki pa jih mora urejati zakon, sprejet po metodi, ki zagotavlja varovanje vseh pravic plačnikov davkov. Tako naša Ustava.

Gremo še malo raziskovati.

Energetski zakon, ki je lahko neustaven v delu, kjer dovoljuje ne-transparentno obdavčevanje plačnikov davkov (davki morajo biti jasni, pošteni itd.). Ampak zakon dovoli, da paradržavni organ predlaga ukrepe, ki bodo obdavčili mojo elektriko.  Ali morebiti zakon tudi pove, za kaj je dopustno porabljati prispevke? Pove. Kje? Tam, kjer je določeno »za kaj« se lahko dajatve porabijo. In tam nikjer ne piše (potrebujemo zgolj prebrati temeljna načela EZ), da se lahko prispevki porabijo za subvencioniranje izbrani manjšini proizvajalcev »fotovoltaike« ali pa celo največjih porabnikov energije.

Če bi zakonodajalec upošteval zgolj temeljna načela EZ (socialna kohezivnost, cilji zakona, preglednost vseh postopov, enakopravna obravnava), bi lahko ugotovili, da so vsi prispevki na položnicah protiustavni že zaradi dejstva, ker so tudi protizakoniti (veliki porabniki ne plačujejo prispevkov, prispevki niso namenjeni izpolnjevanju ciljev EZ itd. – gre za kršitev načela enakopravne obravnave itd.).

Ustavno sodišče lahko torej zgolj opravi vpogled v javne izjave pristojnih (materialije) in lahko ugotovi, da so razlogi, ki so pripeljali do vpeljave prispevkov v nasprotju s temeljnimi načeli EZ in načel Ustave, in bi moralo v celoti odpraviti vse Uredbe oz. predpise, ki omogočajo plačevanje neustavnih »drugih dajatev«.

Zakon, ki določa obveznost, skladno z določili Ustave, mora prestati tudi test sorazmernosti, torej test, ki bi povedal, da je poseg v mojo lastnino, upravičen z vidika javnega interesa.

 

Poglejmo, kako vidijo naše dajatve na elektriko v EU

 

Spodaj prikazujemo moj račun iz obdobja, ko sem plačeval VT energijo po 0,05 EUR/kwh in MT po 0,3 VT/kwh. Danes je to razmerje nekoliko drugačno, toda na davke na položnici to ne vpliva pomembneje. Dejstvo je, da me je moja država obdavčila z 66,9 % na položnico za elektriko, od tega DDV predstavlja 18,03 % (DDV x 100 / skupni račun).

 

1

Količina [kW], [kWh]

Cena [EUR/kWh], [EUR/kWh]

Znesek [EUR]

 

Energija VT

252

0,05438

13,70376

21,27

Energija MT

262

0,02898

7,59276

11,79

Obračunska moč

7

0,77283

5,40981

8,40

Omrežnina VT

252

0,04164

10,49328

16,29

Omrežnina MT

262

0,03201

8,38662

13,02

Prispevek za SPTE in OVE

7

0,73896

5,17272

8,03

Prispevek za PEU

514

0,0008

0,4112

0,64

Prispevek za delovanje operaterja trga

514

0,00013

0,06682

0,10

Trošarina

514

0,00305

1,5677

2,43

SKUPAJ BREZ DDV

 

 

52,80467

81,97

DDV

 

 

11,6170274

18,03

SKUPAJ Z DDV

 

 

64,4216974

100,00

 

 

 

delež

Poraba kwh

514

 

Cena za elektriko

21,2965

33,058

Davki, brez DDv

31,5082

 

DDV

11,617

18,0328

Skupni račun

64,4217

 

Skupaj davki

43,1252

66,942

Davki brez DDV /kmw

0,0613

48,9092

DDV/kwh

0,0226

18,0328

Cena za ele./kwh

0,04143

33,058

Davki/kwh

0,0839

66,942

Stroški na kwh

0,12533

 

 

Spodaj je prikazana tabela Statističnega urada EU, kjer je navedeno, da v letu 2019 plačujemo zgolj 0,011 EUR/kwh za porabljeno elektriko. Moj izračun pokaže, da plačujem zgolj 0,041 EUR/kwh. Zakaj menite, da sporočamo v EU napačne podatke in dejansko ne prikazujemo dejanske podatke ?  Ali to pomeni, da sporočamo v EU, da plačujem za elektriko brez davkov nekaj, kar je po vsebini elektrika in ne »druga dajatev«?

Še bolj zanimiv je podatek, da v Sloveniji plačujemo na položnico zgolj 31% davkov in ne 66,9%, kot znaša pravilnejši podatek

Očitno se v Sloveniji še nismo dogovorili niti tega, kaj je davek oz. kaj so druge dajatve, seveda pa v nobenem primeru ni pravilno, da zavajamo EU s podatki, ki nikakor niso točni. Ali menite, da »Nemci« ravnajo enako in da subvencijo za fotovoltaiko prikazujejo enako kot mi?

Druga možna razlaga je, da Slovenija razume prispevke na položnici kot storitev distributerja, sicer ne bi sporočali, da to dejansko predstavlja ceno elektrike. V tem primeru pa se je potrebno vprašati, ali je gospodarska javna služba prevzela tudi celotno politiko na področju električne energije, saj se prispevki dejansko namenjeni subvencioniranju priviligiranih proizvajalcev fotovoltaike. Ali zakon o javnih gospodarskih službah to dovoljuje?

Ali bi bilo logično, da bi primeroma domača lekarna pridobila na računu za zdravila tudi znesek »prispevka za odpravo čakalnih dob« in bi to potrošniki z veseljem prevzeli? Četudi plačujemo obvezno zdravstveno storitev, ki bi morala v celoti pokriti tudi stroške za naše zdravstvene storitve, tudi »čakalne vrste«?

Zgoraj smo z metodo logične razlaga dokazali, da je naša država protiustavno prenesla pristojnost za obdavčitev na gospodarske javne subjekte in da slednji v nobenem primeru nimajo pristojnosti zbirati davke ter jih distribuirati naprej v druge privilegirane subjekte. To je pač naloga država. Ki pa mora pobirati davke zakonito in seveda odgovarja tudi za zakonito trošenje javnega denarja.

 

Figure 3: Share of taxes and levies paid by household consumers for the electricity, first half 2019

(%)

GEO/TIME

include taxes

Without taxes

Share of taxes

Moldova

0,0936

0,0936

0,0%

Malta

0,1305

0,1228

5,9%

Kosovo (¹)

0,0600

0,0537

10,5%

North Macedonia

0,0783

0,0664

15,2%

Georgia

0,0809

0,0686

15,2%

Ireland

0,2423

0,2027

16,3%

Bosnia and Herzegovina

0,0873

0,0729

16%

Ukraine

0,0442

0,0369

16,5%

Bulgaria

0,0997

0,0831

16,6%

Czechia

0,1748

0,1433

18,0%

Montenegro

0,1032

0,0834

19,2%

Turkey

0,0847

0,0684

19,2%

Cyprus

0,2203

0,1762

20,0%

Iceland

0,1406

0,1112

20,9%

Hungary

0,1120

0,0882

21,3%

Spain

0,2403

0,1889

21,4%

Croatia

0,1321

0,1028

22,2%

Serbia

0,0706

0,0541

23,4%

Lithuania

0,1255

0,0947

24,5%

Luxembourg

0,1798

0,1326

26,3%

Norway

0,1867

0,1360

27,2%

Romania

0,1358

0,0983

27,6%

Estonia

0,1357

0,0982

27,6%

Latvia

0,1629

0,1136

30,3%

Belgium

0,2839

0,1965

30,8%

Greece

0,1650

0,1139

31,0%

Slovenia

0,1634

0,1125

31,2%

United Kingdom

0,2122

0,1450

31,7%

Finland

0,1734

0,1173

32,4%

Netherlands

0,2052

0,1357

33,9%

Poland

0,1343

0,0884

34,2%

Austria

0,2034

0,1316

35,3%

France

0,1765

0,1138

35,5%

Sweden

0,2015

0,1297

35,6%

EU-28

0,2159

0,1356

37,2%

Italy

0,2301

0,1432

37,8%

Euro area

0,2294

0,1404

38,8%

Slovakia

0,1577

0,0962

39,0%

Portugal

0,2154

0,1103

48,8%

Germany

0,3088

0,1473

52,3%

Denmark

0,2984

0,1084

63,7%

Albania

:

:

#VREDN!

Liechtenstein

:

:

#VREDN!

 

 

Figure 5: Electricity prices for non-household consumers, first half 2019

(EUR per kWh)

GEO/TIME

exclude VAT

Without taxes

Taxes without VAT

Iceland

0,0579

0,0558

0,0021

Georgia

0,0595

0,0595

0,0000

Ukraine

0,0656

0,0656

0,0000

Kosovo (¹)

0,0660

0,0642

0,0018

Bosnia and Herzegovina

0,0667

0,0647

0,00

North Macedonia

0,0687

0,0687

0,0000

Turkey

0,0706

0,0683

0,0023

Denmark

0,0707

0,0635

0,0072

Finland

0,0709

0,0639

0,0070

Sweden

0,0738

0,0733

0,0005

Czechia

0,0768

0,0757

0,0011

Moldova

0,0771

0,0771

0,0000

Norway

0,0829

0,0729

0,0100

Serbia

0,0833

0,0767

0,0066

Montenegro

0,0868

0,0776

0,0092

Bulgaria

0,0887

0,0877

0,0010

Luxembourg

0,0897

0,0816

0,0081

Estonia

0,0917

0,0768

0,0149

Lithuania

0,0926

0,0833

0,0093

Netherlands

0,0941

0,0679

0,0262

Slovenia

0,0959

0,0791

0,0168

Hungary

0,0970

0,0861

0,0109

Romania

0,0972

0,0821

0,0151

Poland

0,1003

0,0801

0,0202

France

0,1024

0,0812

0,0212

Croatia

0,1034

0,0887

0,0147

Latvia

0,1052

0,0837

0,0215

Greece

0,1059

0,0792

0,0267

Austria

0,1076

0,0805

0,0271

Belgium

0,1147

0,0807

0,0340

Spain

0,1148

0,1092

0,0056

Portugal

0,1186

0,0866

0,0320

EU-28

0,1251

0,0875

0,0376

Slovakia

0,1286

0,0921

0,0365

Euro area

0,1306

0,0880

0,0426

Malta

0,1392

0,1377

0,0015

Ireland

0,1400

0,1330

0,0070

United Kingdom

0,1517

0,1000

0,0517

Germany

0,1557

0,0855

0,0702

Cyprus

0,1619

0,1512

0,0107

Italy

0,1661

0,0952

0,0709

Liechtenstein

:

:

#VREDN!

 

Zgornji podatki dokazujejo, da pri nas pobiramo davke brez jasnih okvirov, kot jih določa Ustava RS, ki zahteva od države, da pobira davke po načelu sorazmernosti. Logično. Lažje je pobrati davke na ne-transparenten način oz. tako, da plačnik davkov ne more uveljavljati pravic oz. presojati pravilnosti ravnanj naših oblasti.


Še zadnja nelogičnost

 

Oglejte si zgornjo tabelo, ki prikazuje delež davkov na položnico za potrošnike. Videli boste, da prednjači Danska, ki obdavčuje potrošnike z 63,7% davki. Če pogledamo pravilne podatke, ki veljajo v Sloveniji, bi ugotovili, da na tem področju prednjačimo v EU. Delež davkov (vse dajatve brez cene elektrike) na naši položnici znaša  66,9 %. Podatek dokazuje, da je pri naših položnicah nekaj hudo narobe in da država enostavno nepravilno ureja področje t.i. »drugih dajatev«, kot jih določa Ustava R Slovenije.

Osebno vem, da so vse obvezne dajatve zame zgolj »druge dajatve« in da gospodarske javne službe, ki niso uokvirjene v Ustavo, pač ne morejo predstavljati storitev, kot jih razume »povprečen« plačnik davkov v EU.

Vse zaračunane dajatve, ki niso uokvirjene v Ustavo, zato predstavljajo grobo kršitev mojih pravic, kot plačnikov davkov, saj svoje pravice ne morem niti preveriti oz. ne morem vložiti pravnih sredstev, kar je dejansko največja napaka pri, zgoraj predstavljeni javni storitvi.

Tudi druge države se sprašujejo ali so dajatve na elektriko dejansko davki ali pa gre za nezakonito redistribucijo profitov. Več o tem glej na http://4liberty.eu/unraveling-electric-tax-in-slovakia/. Pri nas tovrstnih vprašanj še nisem zasledil.

 

Kako je obdavčena elektrika v Nemčiji, prikazuje naslednja povezava: https://www.cleanenergywire.org/factsheets/what-german-households-pay-power


Zanimiva je primerjava davkov med Nemčijo in Slovenijo. V Nemčiji znaša cena za elektriko okvirno 0,3 EUR/kwh, pri nas znaša 0,16 EUR/kwh (po podatkih SURS za 2019 znaša cena 0,17 EUR/kwh). V Nemčiji plačujejo, po podatkih EU, 52% dajatve, pri nas zgolj  31%.

To pomeni, da Nemci plačujejo samo za elektriko 0,15 EUR, pri nas pa plačujemo za isto blago 0,1 EUR/kWh.

V Nemčiji očitno ne deluje EU trg z elektriko, saj bi sicer Nemčija kupovala poceni elektriko pri nas, kjer je cena brez davkov očitno nižja. Očitno trg elektrike ne deluje.

»Keč« je drugje. V Nemčiji so v letu 2015 gospodinjstva za stroške elektrike porabila zgolj 2,3% razpoložljivega dohodka. Pri nas pa imamo 24% ljudi, ki živijo pod pragom revščine z vidikov preobremenjenih stroškov za stanovanja, kar pa v veliki meri določajo tudi stroški za elektriko[1].  Okvirno torej 98.000 ljudi pri nas ne morejo pokrivati stroškov za svoje gospodinjstvo. 

Podatki o tem, kolikšen strošek predstavlja elektrika je mogoča meja, ki bi jo moral zakonodajalec določiti v zakonih, kjer se najdejo podlage za obdavčitev elektrike. Sicer kršimo načelo sorazmernosti ter predvsem temeljno načelo davčnega sistema po katerem ni dopustno obdavčevati posameznikov v delu, ki ne pokrijejo življenjskih stroškov za življenje.

Primer izračuna sorazmernosti pri obdavčitvi elektrike, če bi izvedli zgolj primerjavo z NEMČIJO. Spodnja tabela dokazuje, da so davi pri nas nesorazmerni in ne odražajo z Ustavo dogovorjenega dogovora, da davki (in druge dajatve)  ne smejo posegati v lastnino - nesorazmerno. 

2018
Električna energija
Namen porabe – SKUPAJ 12124
Končna poraba energije (TJ) po: NAMEN PORABE, LETO , ENERGETSKI VIR
prebivalci 2.089.310,00
1 TJ - kmw 277778
cena Kwh 0,1634
strošek preb SLO za elektriko na leto 550.295.329,12
strošek elektrike na preb. V EUR na leto 263,39
Povprečni mesečni strošek za elek. Na preb. 21,95
povp neto plača SURS pdatek 6.1.2020 1.092,00
delež elektrike v povp. Neto plači 2,01
Št. ljudi pod pragom revščine 662 EUR 268000
Letni dohodek oseb, ki ne dosegajo 662 EUR/mesec 7.944,00
Delež za elektriko za 268000 oseb - večina plača za elektriko večji delež 0,28
Delež stroška za elektriko v Nemčiji 0,23


Vem, nelogičnosti je še več.  Popravljam. Izzivov je še več. 

 

Avtor: FD, 26.12.2019
Rate this article:
No rating
Comments (-)Number of views (1654)
Print
Comments are only visible to subscribers.
12

Categories

 

 

123movies