Obvestilo CbCR mora izpolniti davčni zavezanec, ki je del (oseba v sestavi) mednarodne skupine podjetij, ki vključuje dve ali več podjetij, katerih davčno rezidentstvo je v različnih davčnih jurisdikcijah oziroma vključuje podjetje, ki je rezident za davčne namene v eni jurisdikciji in hkrati zavezan k plačilu davka v zvezi z dejavnostjo, ki se opravlja prek poslovne enote v drugi jurisdikciji, če so skupni konsolidirani prihodki takšne skupine podjetij v poslovnem letu neposredno pred poslovnim letom poročanja enaki ali presegajo 750.000.000 evrov.
Vsebina Obvestila CbCR in način predlaganja Obvestila CbCR davčnemu organu sta določena s 86.e členom Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ( Uradni list RS, št. 30/2017 z dne 16. 6. 2017). Obvestilo CbCR mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu v elektronski obliki, hkrati s predložitvijo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, zato se Obvestilo CbCR odda z uporabo programske podpore za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb, kar pomeni, da je davčnemu zavezancu omogočena hkratna oddaja davčnega obračuna DDPO in Obvestila CbCR.
|
|
|
|
V konkretnem primeru se za posli nakupa in prodaje poslovnega deleža skriva posel prodaje nepremičnin povezani ciprski družbi. Iz ugotovitev v postopku izhaja, da je tožnik plačal kupnino na račun prodajalca, zaradi česar je bilo prodajalcu nedvomno jasno, da pri nakupu nepremičnin sodeluje tožnik. Tožnik je s tem, ko je posel nakupa nepremičnine za povezano družbo izpeljal preko nakupa in prodaje poslovnega deleža družbe L. d.o.o. ustvaril izgubo in izkazal finančne odhodke, ki so zniževali davčno osnovo tožnika. Cilj transakcij, ki so potekale med povezanimi osebami, je bil pridobitev nepremičnine za družbo M. Pravilen je zaključek, da je z vidika tožnikovega poslovanja brez ekonomske vsebine posel nakupa in prodaje poslovnega deleža, v okviru katerega je navidezno ustvaril izgubo, da je izkazal odhodke in s tem bistveno nižjo davčno osnovo za obračun DDPO.
|
V postopku preiskave je bilo ugotovljeno, da je družba A. d.o.o. neplačujoči gospodarski subjekt v smislu 2. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1925/2004. Pri tem pa ni bilo ugotovljeno samo, da družba A. d.o.o. ni odvedla obračunanega DDV v proračun, temveč so bile ugotovljene tudi številne druge okoliščine, iz katerih izhaja, da omenjena družba tožeči stranki ni opravila in tudi ni mogla opraviti dobave blaga po izstavljenih računih. Ugotavlja se namreč, da za to ni imela nobenih možnosti in nobenih sredstev ter da se v zvezi z dobavo blaga tudi ni posluževala nobenih drugih dobaviteljev. Vse, kar je bilo pri družbi A. d.o.o. storjeno v zvezi z obravnavanim poslom, so bili izdani računi ter dvigi denarja s transakcijskega računa. Kar pa je po presoji sodišča, drugače kot meni tožena stranka, odločilnega pomena, saj že opisano dogajanje samo po sebi, brez dodatnih preverjanj pri tožeči stranki, pove, da so bili izdani računi fiktivni in da blago tožeči stranki...
|
V postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ima položaj stranke davčni zavezanec, torej oseba, zoper katero teče postopek, to je oseba, o katere pravici ali obveznosti se v konkretnem upravnem postopku odloča. V obravnavanem primeru gre za postopek inšpekcijskega nadzora pri družbi A d.o.o. ter s tem za odločanje o pravicah in obveznostih te družbe oziroma prevzemne družbe B d.o.o. kot njene univerzalne pravne naslednice. Gre torej za odločanje o obveznosti pravne osebe, ki lahko dejanja v postopku opravlja le po svojem zakonitem zastopniku – direktorju.
|
Za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV ni treba ugotavljati, ali je naslovnik računa vedel oz. bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo omenjenega izdajatelja računa in drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi. Ugotavljanje vedenja prejemnika računa oz. njegove nezadostne skrbnosti v odnosu do poslovanja izdajatelja računa, bi bilo potrebno le, če bi bilo ugotovljeno, da je dobavo oz. storitev opravil drug davčni zavezanec v kolikor do nje dejansko pride. Pri tem niti ni nujno, da jo vedno opravi prav izdajatelj računa sam oz. da poslovanje med dvema davčnima zavezancema ni bilo zgolj navidezno.V zvezi z davkom od dohodka pravnih oseb za leti 2006 in 2007 sodišče ob ugotovitvi, da spornih računov, ki so bili v omenjenih letih izločeni kot odhodki, ne spremlja izvirna dokumentacija oz. priloge, ki bi dokazovale resničnost in upravičenost nastanka poslovnega dogodka,...
|
|
Prepričani smo, da velika večina zavezancev svoje obveznosti izpolnjuje skladno s predpisi. Kljub temu želimo, da svojo pozornost usmerite na celovitost izkazovanja prihodkov ter na izvzemanje odhodkov, ki so davčno nepriznani. Prilagoditve davčne osnove morajo biti izvedene v skladu z določili ZDDPO-2 in ZDoh-2, pri tem je potrebno upoštevati tudi določila ZDDV-1.
Še posebej bi vas radi opozorili na davčno obravnavo morebitnih nakupov blaga in storitev, ki niso povezani z opravljanjem vaše dejavnosti.
Obveščamo vas, da je Finančna uprava RS analizirala podatke, pridobljene iz sistema davčnih blagajn, z vidika ali bi lahko pri določenih nakupih šlo za neupravičeno zniževanje davčne osnove pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb oz. davka od dohodkov iz dejavnosti, za neupravičen odbitek DDV-ja ali pa neustrezno dohodninsko obravnavo dohodkov fizičnih oseb.
Z namenom preventivnega delovanja in spodbujanja k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti smo pripravili posebno pojasnilo o pravilni davčni obravnavi nakupov blaga in storitev za neposlovni namen.
|
Prejem poziva za predložitev dokumentacije z dne 7. 2. 2014, ki mu je bil poslan na elektronski naslov, tožnik v tožbi in na naroku zanika. Vročitve poziva v skladu z določbami ZDavP-2 oziroma ZUP (tj. v varen elektronski predal oziroma v fizični obliki) in s tem prejema pisanja s strani tožnika ne izkazujejo listine, ki so v spisih, kar pomeni, da obstaja najmanj dvom o vročitvi poziva in zato očitana nepredložitev zahtevane dokumentacije, ki se nanaša na inšpicirana obdobja od leta 2009 do 2011, ne more biti v škodo tožniku.Rok za predložitev dokumentacije, naveden v sklepu, je bil napačen. Napačen ni bil le v letnici (2013 namesto 2014), kar je očitna napaka in jo je za takšno štel tudi tožnik, temveč tudi v mesecu (4. namesto 2.), kar pa ni več očitno in je zato tudi po presoji sodišča tožnik v ostalem, to je glede dneva in meseca, določenega za predložitev dokumentacije, upravičeno upošteval podatke iz sklepa ter v tem roku predložil...
|
V primerih dohodkov, navedenih v prvem odstavku 70. člena ZDDPO-2, od katerih se plačuje davčni odtegljaj, obdavčitev ni neposredno odvisna od ugotovljenega dobička davčnega zavezanca in povezana z njim, ampak je vezana na posamezna plačila in temelji na načelu denarnega toka.Osnova za obdavčitev je tako celotni doseženi dohodek (bruto osnova), ki ga rezident oziroma nerezident doseže v Sloveniji in za katerega je določena obveznost davčnega odtegljaja. Navedeno pomeni, da ZDDPO-2 pri izračunu davčne osnove ne omogoča, da bi plačnik davka (izplačevalec dohodka), ki je zavezan izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj, upošteval davčno priznane odhodke, ki so prejemniku dohodka nastali v zvezi s pridobivanjem prihodkov, in tako zniževal davčno osnovo za obračun davčnega odtegljaja.
|
|
Ko gre za povezani osebi v smislu prvega odstavka 16. člena ZDPPO-2, se po četrtem odstavku tega člena ZDDPO-2 pri ugotavljanju odhodkov zavezanca upoštevajo transferne cene s povezanimi osebami za sredstva, vključno z neopredmetenimi sredstvi, ter storitve, vendar odhodki največ do višine, ugotovljene z upoštevanjem primerljivih tržnih cen, določenih na način iz petega odstavka tega člena ZDDPO-2.
|
|
|
|
V skladu s tretjim odstavkom 10. člena ZKDPZJU se znesek premije za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jo za račun javnega uslužbenca plačuje delodajalec, ne glede na določbe ZDDPO-2, delodajalcu ne prizna kot odhodek in tudi ne kot davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb.
Davčna obravnava premij za dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence
|
Če zakon ne določa drugače, se za ugotavljanje dobička priznajo ugotovljeni prihodki in odhodki na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi. V zadevi ni sporno, da je tožnik preprodajal prehranska dopolnila, kar v konkretnem primeru pomeni, da davčni zavezanec prihodkov z dejavnostjo, ki jo opravlja, ne more ustvariti brez s temi prihodki povezanimi odhodki. V zadevi bi bilo torej treba po presoji sodišča upoštevati ne le 76. in 77. člen ZDavP-2, pač pa tudi načela davčnega postopka, zlasti načelo zakonitosti, materialne resnice in sorazmernosti, ki jih določajo 4., 5. in 6. člen ZDavP-2 ter v kolikor se ugotovi, da so podani pogoji za oceno davčne osnove, le-to opraviti v smislu 12. člena ZDDPO-2 tako za prihodke kot tudi za odhodke.
|
V določbah 62. in 63. člena ZDDPO-2 je glede odprave dvojnega obdavčenja uzakonjena metoda navadnega odbitka. Namen navedene metode je v tem, da Slovenija rezidentu ne prizna znižanja davčne obveznosti (ali vračila) od tujih dohodkov v višjem znesku, kot znaša davčna obveznost od tujih dohodkov v Sloveniji. Glede na metodo navadnega odbitka imajo rezidenti Slovenije po določbah ZDDPO-2 pravico, da od obveznosti za plačilo davka v Sloveniji odštejejo znesek davka, ki je bil plačan od dohodkov izven Slovenije. Odbitek davka po navedeni metodi je mogoč le, če so tuji dohodki v bruto znesku vključeni v davčno osnovo. Določba 67. člena ZDDPO-2 pa znesek odbitka dodatno omeji z višino siceršnje davčne obveznosti v davčnem obračunu rezidenta v Sloveniji.
|
Nalaganje odpadkov na odlagališče ob upoštevanju vseh dejstev, ki jih navaja tožeča stranka, ne predstavlja obvezujočega dogodka, iz katerega bi izhajala sedanja obveznost (odvoza odpadkov na sežig). Da zatrjevana sedanja obveznost ni pravna v smislu SRS 10.36 č) med strankama ni spora. Odvoz odpadkov na sežig pa po presoji sodišča tudi ni posredna obveznost po SRS 10.36 d) in MRS 37.17. Pretekli dogodek (odlaganje odpadkov na odlagališče) namreč ni dogodek, ki bi povzročil utemeljeno pričakovanje drugih strank, da bodo odpadki odpeljani na sežig. Po MRS 37.18 računovodski izkazi obravnavajo finančno stanje podjetja konec poročevalskega obdobja in ne možno stanje v prihodnosti. Zato se ne pripozna nikakršna rezervacija za stroške, ki se bodo pojavili pri poslovanju v prihodnosti.V obravnavanem primeru ne gre za obveznost, ki bi izhajala iz že odloženih odpadkov, temveč za poslovno odločitev, da se, zaradi sproščanja prostora na odlagališču za...
|
Inšpektor ima na podlagi 18. člena ZDS-1 oziroma 14. člena ZFU pravico pri svojem delu zbirati in pridobivati podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za odkrivanje kršitev davčnih predpisov. Tako ZDavP-2 kot ZFU dajeta davčnemu organu široko pooblastilo za pridobivanje podatkov o zavezancih za davek za namene pobiranja davkov. V zaupnem razmerju med odvetnikom se ščiti vsebina odvetnikovega spisa, ne pa dokumenti, ki omogočajo vpogled v poslovanje odvetnika kot zavezanca za davek. Obstoj posebnih indicev za to, da inšpektor pridobiva podatke od tretjih oseb (institucij in fizičnih oseb), se po zakonu ne zahteva. Dovolj je ocena inšpektorja, da so oziroma da bi bili podatki za izvedbo postopka inšpekcijskega nadzora lahko koristni, in sicer tako v smislu njihovega zbiranja kot v smislu preveritve že zbranih podatkov.Ni spora o tem, da so bile odvetniške storitve opravljene, stroški zastopanja priznani ali vsaj priglašeni ter knjiženi...
|