PRIPOROČAMO»»»  


Išči

Nasveti-Modro poslovanje

Baza nasvetov svetovalcev Mreže modro poslovanje vsebuje konkretne rešitve, ki jih pripravljajo svetovalci za podjetja oz. podjetnike. Spodaj prikazujemo primere rešitev, ki smo jih pripravili za stranke v trenutku nastanka poslovnega dogodka. Nasvet je najprimernejši takrat, ko podjetje sklepa posle. Popravljanje napak je najdražje! Želite postaviti vprašanje svetovalcem MREŽE MODRO POSLOVANJE?   Potem kliknite tukaj in postavite vprašanje.  Postanite naš uporabnik in naročite se na enega izmed naših paketov storitev.


§  Splošni pogoji poslovanja spletnega mesta- kliknite tukaj.

§  Pošlji vprašanje svetovalcem.



SVETOVALEC
: mag. Franc Derganc, Taxin d.o.o.

PRIPOROČAMO:

Modro jutro d.o.o., vodenje poslovnih knjig, ponudba:
Računovodstvo + davčno svetovanje = Modro računovodstvo

 

 

REŠITVE
nedelja, 12. januar 2014 | 0 | Št. ogledov 1755 Kategorije: Davek na nepremičnine TAGS: DP-Nepremičnine

SPLOŠNA POJASNILO O DAVKU NA NEPREMIČNINE

V Uradnem listu RS št. 101/13 je bil dne 9. 12. 2013 objavljen Zakon o davku na nepremičnine – ZDavNepr, ki začne veljati dne 1. 1. 2014. Davek na nepremičnine se prvič odmeri za leto 2014.

Z uvedbo davka na nepremičnine prenehajo veljati:

  • nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč
  • davek od premoženja
  • pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest
  • začasni davek na nepremično premoženje večje vrednosti

 

Pripadnost davka

Prihodki od davka pripadajo proračunom občin in proračunu Republike Slovenije.


Predmet obdavčitve

Z davkom se obdavčijo nepremičnine na območju Republike Slovenije, kot so po stanju na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, določene v registru nepremičnin.

Predmet obdavčitve so tudi nepremičnine, ki na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, izpolnjujejo pogoje za določitev nepremičnine v registru nepremičnin, čeprav na ta dan v registru nepremičnin niso določene.


Davčni zavezanec

Davčni zavezanec ali davčna zavezanka (v nadaljnjem besedilu: davčni zavezanec) je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentirana v registru nepremičnin kot lastnik nepremičnine.

Ne glede na prejšnji odstavek je davčni zavezanec fizična ali pravna oseba, ki je v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, pridobila nepremičnino s pravnim poslom, na podlagi katerega je pridobila pravico, da se vpiše v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: pridobitelj), prenos lastništva pa še ni izveden, če se prenos lastništva nepremičnine dokaže s pravno listino, ki nedvoumno izkazuje pravico pridobitelja do pridobitve lastninske pravice na nepremičnini.

V primeru solastnine ali skupne lastnine na nepremičnini je davčni zavezanec vsak solastnik ali skupni lastnik sorazmerno s svojim lastniškim deležem. Če solastniški deleži v registru nepremičnin enemu ali več solastnikom niso določeni, se za potrebe tega zakona šteje, da so enaki. Če je vsota solastniških deležev vseh solastnikov manjša oziroma večja od 100 %, se za potrebe tega zakona manjkajoči oziroma presežni del razdeli med solastnike glede na njim pripadajoče deleže in na ta način izračunane deleže manjkajočega oziroma presežnega dela prišteje oziroma odšteje od deležev posameznih solastnikov tako, da je na novo izračunana vsota solastniških deležev enaka 100 %.

Za nepremičnino v lasti Republike Slovenije ali občine, ki ji je v registru nepremičnin določen upravljavec, je davčni zavezanecupravljavec nepremičnine, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se odmerja davek, evidentiran v registru nepremičnin.

Davčni zavezanec za nepremičnine ali dele nepremičnin, ki so v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin namenjene opravljanju dejavnosti proizvodnje električne energije (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNE), izkoriščanju mineralnih surovin (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNM), opravljanju pristaniške dejavnosti (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNP), dejavnosti bencinskih servisov (nepremičnine, vrednotene z modelom vrednotenja PNB) in letališke dejavnosti (nepremičnine, ki se kot take označijo v registru nepremičnin) je oseba, ki nepremičnino ali njen del uporablja v okviru svoje dejavnosti.

V primeru, ko nepremičnina v lasti Republike Slovenije ali občine nima določenega upravljavca ali davčni zavezanec ni določen v skladu s prejšnjim odstavkom, je davčni zavezanec država ali občina.

Za nepremičnine, ki so v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne skupnosti, je v primeru, ko predsednik agrarne skupnosti to sporoči upravni enoti, davčni zavezanec agrarna skupnost.

Davčni zavezanec za nepremičnine v finančnem najemu je fizična ali pravna oseba, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v evidenci trga nepremičnin evidentirana kot lizingojemalec.

Davčni zavezanec za nepremičnine, na katerih je v zemljiško knjigo, skladno z določbami zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, vpisana osebna služnost na celotni nepremičnini, je fizična ali pravna oseba, imetnik osebne služnosti.

Davčni zavezanec za denacionalizirane stanovanjske nepremičnine, oddane v neprofitni najem najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice na podlagi upravne ali sodne odločbe, je fizična ali pravna oseba, ki je v evidenci trga nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirana kot najemnik.


Davčna osnova

Davčna osnova je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1. januarja leta, za katero se odmerja davek.


Davčna stopnja

Davčne stopnje so določene po skupinah nepremičnin, in sicer za stavbe in dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo, glede na model vrednotenja in šifro dejanske rabe, za zemljišča pa glede na model vrednotenja, kot je nepremičnini pripisan v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, v skladu s Seznamom skupin nepremičnin ali delov nepremičnin, ki je Priloga I zakona o davku na nepremičnine in njegov sestavni del.


Davčne stopnje znašajo:

1. Za stavbe ali dele stavb skupaj z zemljišči, na katerih stojijo:

  • 0,15 % za rezidenčne stanovanjske nepremičnine;
  • 0,50 % za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine;
  • 0,75 % za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin;
  • 0,40 % za energetske nepremičnine;
  • 0,30 % za kmetijske stavbe;
  • 0,50 % za druge stavbe.

2. Za zemljišča brez stavb:

  • 0,15 % za kmetijska zemljišča;
  • 0,07 % za gozdna zemljišča;
  • 0,75 % za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo;
  • 0,40 % za zemljišča za namene energetike;
  • 0,50 % za zemljišča za gradnjo stavb;
  • 0,50 % za ostala zemljišča;
  • 0,15 % za zemljišča za stanovanjsko rabo (funkcionalna zemljišča).

3. Za rezidenčne in nerezidenčne stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 eurov, se davčna stopnja za vrednost nad 500.000 eurov poveča za 0,25 odstotne točke.

4. Ne glede na prej navedena določila o davčnih stopnjah se davek za kmetijsko zemljišče, na katerem ni evidentirana dejanska raba s šifro 1160, 1180, 1211, 1212, 1221, 1230, 1240 ali 1420, odmeri največ do zneska, ki ne presega 20 eurov/ha in za gozdno zemljišče največ do zneska, ki ne presega 5 eurov/ha.

Za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino se šteje nepremičnina, ki se v skladu s seznamom iz Priloge I zakona o davku na nepremičnine po modelu in šifri dejanske rabe uvršča med stanovanjske nepremičnine in ima v njej na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, zavezanec prijavljeno stalno prebivališče, oziroma zavezanec, ki ni državljan Republike Slovenije, prijavljeno stalno ali začasno prebivališče. Če ima nepremičnino v lasti več solastnikov oziroma skupnih lastnikov, se za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino šteje delež nepremičnine solastnika oziroma idealni delež skupnega lastnika, ki ima na njej prijavljeno stalno prebivališče. Za rezidenčno stanovanjsko nepremičnino se šteje tudi nepremičnina, v kateri je v letu pred letom, za katerega se davek odmerja, v evidenci trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, najmanj šest mesecev evidentiran najemni pravni posel neprofitne oddaje ali oddajanje na prostem trgu. Vse ostale stanovanjske nepremičnine se štejejo zanerezidenčne.

Občina lahko v skladu z merili svoje prostorske in ekonomske politike davčne stopnje, določene z zakonom, v delu, ki pripada občini, poveča ali zmanjša za največ 50 %. Vendar občina, ki v letu pred letom odmere davka prejema iz državnega proračuna finančno izravnavo, davčnih stopenj, določenih z zakonom, ne sme zmanjšati. Prav tako občina za nelegalne gradnje davčnih stopenj ne sme povečati ali zmanjšati, davčnih stopenj za kmetijska in gozdna zemljišča, druge stavbe, ki so stavbe za javno rabo ter za nepremičnine za namene obrambe, pa ne sme povečati.

Kot nepremičnine za namene obrambe se štejejo nepremičnine ali deli nepremičnin, ki so kot take v skladu s predpisi, ki urejajo določanje objektov in okolišev objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, evidentirane v registru nepremičnin.

Merila in kriteriji občine, na podlagi katerih občine povečajo ali zmanjšajo davčne stopnje se lahko določijo glede na:

  • lego nepremičnine, določeno z enoto urejanja prostora v občinskem prostorskem načrtu;
  • podrobnejšo razdelitev nepremičnin v skupine iz seznama iz Priloge I zakona o davku na nepremičnine.

Občina spremembe davčnih stopenj za nepremičnine na njenem območju določi z odlokom in javno objavi do 31. decembra leta pred letom, za katero se davek odmerja. Občinski odlok, ki ga občina objavi po datumu, določenem v prejšnjem stavku, se upošteva pri odmeri davka v letu po letu objave odloka.

Dokler občina ne določi in objavi novih stopenj ali se te ne razveljavijo, veljajo za odmere v naslednjih letih davčne stopnje, določene v prejšnjem veljavnem odloku. 


Obdavčitev nelegalnih gradenj

Za nepremičnine, ki so nelegalne gradnje, se za rezidenčne stanovanjske nepremičnine davčna stopnja določi v višini 0,5 %, za druge vrste nepremičnin pa se po vrstah nepremičnin davčne stopnje, določene z zakonom, povišajo za trikrat.

Za nelegalno gradnjo šteje stavba ali del stavbe, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • za stavbo ali del stavbe je izdana pravnomočna inšpekcijska odločba zaradi nelegalne gradnje po predpisih o graditvi objektov, ki je na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, evidentirana v registru nepremičnin,
  • za stavbo ali del stavbe inšpekcijska odločba iz prejšnje alineje na dan, 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, ni izvršena (stavba ali del stavbe ni porušen ali zanj ni izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje).


 

Oprostitve

Davka na nepremičnine se ne plačuje od nepremičnin, ki so:

1. v lasti tujih držav in ki jih te uporabljajo za namene opravljanja dejavnosti diplomatskega predstavništva ali konzulata v Republiki Sloveniji, razen če tuja država ne nudi oprostitve davka na nepremičnine ali sorodnega davka za nepremičnine v lasti Republike Slovenije, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti diplomatskega predstavništva ali konzulata (vzajemnost), kar ugotavlja ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve;

2. v lasti mednarodnih organizacij ali predstavništev mednarodnih organizacij in jih te uporabljajo za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji, če so oproščene plačila davka v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;

3. v lasti institucij EU v Republiki Sloveniji in se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti, če so oproščeni plačila davka v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo;

4. v lasti humanitarnih organizacij, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije,

5. javno dobro, razen nepremičnin oziroma njihovih delov, ki so namenjeni opravljanju dejavnosti proizvodnje električne energije, izkoriščanju mineralnih surovin, opravljanju pristaniške dejavnosti, letališke dejavnosti in dejavnosti bencinskih servisov;

6. kulturni spomeniki po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, ki niso arheološka najdišča, naselbinski spomeniki in zavarovana kulturna krajina oziroma ki niso stanovanjske, poslovne, industrijske ali energetske nepremičnine ali kmetijske stavbe v skladu s tem zakonom;

7. sakralni objekti v skladu s seznamom skupin nepremičnin ali delov nepremičnin v Prilogi I zakona o davku na nepremičnine, ki so v lasti registriranih verskih skupnosti ali njihovih sestavnih delov;

8. varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja;

9. neplodna zemljišča s šifro dejanske rabe 5000 in 6000.

Oprostitev za javno dobro, ki ni evidentirano v zemljiški knjigi, se upošteva:

  • z zmanjšanjem davčne osnove za delež površine zemljišč pod kategoriziranimi cestami, gozdnimi cestami in železnicami, določen na podlagi zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture ali banke cestnih podatkov pri ministrstvu, pristojnemu za infrastrukturo;
  • z zmanjšanjem davčne osnove za delež površine zemljišč, ki so v registru nepremičnin evidentirana z dejansko rabo vodna zemljišča.

Oprostitve se priznajo po uradni dolžnosti na podlagi podatkov o nepremičninah, ki so evidentirani v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, razen za nepremičnine v lasti humanitarnih organizacij, za katere oprostitev prizna davčni organ ob odmeri davka na podlagi razvida humanitarnih organizacij pri ministrstvu, pristojnem za zdravstveno varstvo in ministrstvu, pristojnem za socialno varstvo.


Odmera davka

Davek odmeri davčni organ z odločbo, ki jo izda po uradni dolžnosti najkasneje do 15. aprila leta, za katero se davek odmerja.

Odmera davka se opravi na podlagi podatkov o nepremičninah, o osebah, ki so določene kot davčni zavezanci in o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin, kot so evidentirani v registru nepremičnin in evidenci trga nepremičnin, ter podatkov o oprostitvah.

Za nepremičnine, za katere se v letu pred letom odmere v registru nepremičnin evidentira podatek o letu, v katerem so bili izpolnjeni pogoji za določitev nepremičnine, se davek odmeri za vsako leto, ko je nepremičnina izpolnjevala pogoje za določitev v registru nepremičnin in je bila v lasti lastnika, evidentiranega v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja. Davek se odmeri z upoštevanjem stopenj, kot so za nepremično veljale v posameznem letu največ za preteklih pet let. Ta določba se prvič uporabi za odmero davka za leto 2015.


Znižanje davka za posebne kategorije zavezancev

Zavezancem, ki so bili v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke, na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja upravičeni do prejemanja denarno socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, se davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zniža za 50 %. Pravico do znižanja davka ugotovi davčni organ po uradni dolžnosti, na podlagi evidence upravičencev do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka pri ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve.

Zavezancem – invalidnim osebam, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička oziroma zavezancem, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička, se davek za stanovanjsko nepremičnino, ki jo imajo v lasti in v kateri imajo prijavljeno stalno prebivališče, zniža za 30 %. Pravico do znižanja davka ugotovi davčni organ na podlagi predložene odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pravici do medicinsko tehničnega pripomočka, ki jo zavezanec predloži pri davčnem organu najkasneje do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja. Če zavezanec davčnemu organu ni predložil odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pravici do medicinsko tehničnega pripomočka do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja, lahko pravico do znižanja davka uveljavi s pritožbo.

Možnost znižanja davka po prvem in drugem odstavku tega člena se izključujeta. Zavezanec uveljavi možnost, ki je zanj ugodnejša.


Vročitev

Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, izdani v postopku odmere davka na nepremičnine, vročajo z navadno vročitvijo. Vročitev je opravljena 15. dan od dneva odpreme.

Ne glede na prejšnji odstavek se pravnim osebam in tistim zavezancem, ki se najkasneje do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja, prijavijo v sistem elektronskega vročanja, odločbe, sklepi in drugi dokumenti vročajo po elektronski poti, skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Prijava velja do odjave iz storitev elektronskega vročanja. Kot varen elektronski predal se uporablja informacijski sistem eDavki davčnega organa.

Če davčni zavezanec ni prejel odločbe, ki se vroča po prvem odstavku tega člena, do 1. maja leta, za katero se davek odmerja, mora o tem najkasneje do 15. maja istega leta obvestiti davčni organ, s čimer izpodbija domnevo vročitve po zakonu, ki ureja davčni postopek. Davčni organ takemu zavezancu vroči odločbo o odmeri davka z osebno vročitvijo najkasneje do 1. junija leta, za katero se davek odmerja.


Plačilo davka

Davčni zavezanci - fizične osebe plačujejo davek v največ štirih zaporednih obrokih:

  • do 50 evrov v enem obroku,
  • od 50 do 200 evrov v dveh obrokih,
  • od 200 do 400 evrov v treh obrokih,
  • nad 400 evrov v štirih obrokih.

Roki za plačilo zapadejo:

  • 1. obrok – 20. junija leta, za katero se odmerja davek
  • 2. obrok – 20. avgust leta, za katero se odmerja davek
  • 3. obrok – 20. oktobra leta, za katero se odmerja davek
  • 4. obrok – 20. decembra leta, za katero se odmerja davek

Davčni zavezanci – pravne osebe plačujejo davek v največ sedmih zaporednih obrokih:

  • do 500 evrov v enem obroku,
  • od 500 do 2.000 evrov v dveh obrokih,
  • od 2.000 do 4.000 evrov v treh obrokih,
  • od 4.000 do 6.000 evrov v štirih obrokih
  • nad 6.000 evrov v sedmih obrokih.

Roki za plačilo zapadejo:

  • 1. obrok – 20. junija leta, za katero se odmerja davek
  • 2. obrok – 20. julija leta, za katero se odmerja davek
  • 3. obrok – 20. avgusta leta, za katero se odmerja davek
  • 4. obrok – 20. septembra leta, za katero se odmerja davek
  • 5. obrok – 20. oktobra leta, za katero se odmerja davek
  • 6. obrok – 20. novembra leta, za katero se odmerja davek
  • 7. obrok – 20. decembra leta, za katero se odmerja davek


 

Zavarovanje obveznosti

Ne glede na zakon, ki ureja davčni postopek, o zavarovanju izpolnitve in plačila davčne obveznosti, lahko zavezanec, kateremu je bil davek za stanovanjsko nepremičnino, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, znižan za 50 %, ker je bil v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvene prejemke, na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, upravičen do prejemanja denarno socialne pomoči ali do varstvenega dodatka, pri davčnem organu poda predlog za zavarovanje obveznosti iz naslova davka na nepremičnine z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini in prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine, ki je predmet obdavčitve.

Davčni organ na predlog zavezanca izda odločbo o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine in ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini v korist države in občine. Z odločbo davčni organ določi znesek davka, ki bremeni nepremičnino, ločeno za znesek davka, ki pripada proračunu države in znesek davka, ki pripada proračunu občine. Z dokončnostjo odločbe iz prejšnjega stavka prenehajo teči rok za plačilo davka, zamudne obresti za plačilo davka in zastaralni roki po zakonu, ki ureja davčni postopek. Za znesek celotnega davka se zaračunajo obresti po evropski medbančni obrestni meri skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek, o obračunu obresti.

Prepoved odtujitve in obremenitve in zastavna pravica na nepremičnini se vpiše v zemljiško knjigo na podlagi dokončne odločbe davčnega organa o prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine in ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini skladno z zakonom, ki ureja zemljiško knjigo.

Davek se poplača ob odtujitvi nepremičnine (ob prodaji), ob dedovanju, lahko pa tudi prej, če davčni zavezanec to predlaga (na primer v primeru izboljšanja njegovega socialnega položaja). 


Pravna sredstva

Zoper odločbo o odmeri davka na nepremičnine je dovoljena pritožba v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Če se pritožba nanaša tudi na podatke o nepremičninah, na podatke o osebah, ki so določene kot davčni zavezanci ali naposplošeno tržno vrednost nepremičnine, davčni organ pošlje kopijo pritožbe geodetski upravi, ki pritožbo šteje kot predlog za spremembo podatkov v registru nepremičnin. Če geodetska uprava ugotovi, da so skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, izpolnjeni pogoji za spremembo podatkov iz prejšnjega stavka o stanju na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, v registru nepremičnin spremeni podatke o stanju na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, in o tem obvesti davčni organ. Davčni organ v teh primerih z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.

Ne glede na predpise, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, geodetska uprava v registru nepremičnin spremeni podatke o lastniku po stanju na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, ter o tem obvesti davčni organ, če oseba, ki ji je bila izdana odločba o odmeri davka, v pritožbi kot zavezanca izkaže pridobitelja. Prav tako spremeni podatke o nepremičnini, na dan 1. januarja leta, za katerega se odmerja davek, ter o tem obvesti davčni organ, če je pritožbo vložila oseba, ki je v letu pred letom, za katero se davek odmerja, postala nov lastnik ali pridobitelj. Davčni organ v teh primerih z novo odločbo nadomesti odločbo, ki se izpodbija s pritožbo.

Če se pritožba nanaša na podatke o nepremičnini, ki se v register nepremičnin prevzemajo iz zbirk podatkov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih in drugih zbirk podatkov ali jih morajo v register nepremičnin sporočiti subjekti, določeni s tem ali z drugim zakonom, geodetska uprava o tem obvesti subjekte, ki so dolžni pošiljati podatke. Subjekti iz prejšnjega stavka morajo preveriti dejansko stanje in o morebitnih spremembah obvestiti geodetsko upravo, ki spremembe evidentira v registru nepremičnin. Geodetska uprava o tem, ali je evidentirala spremembo podatkov v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, obvesti davčni organ.

Če pritožba vsebuje tudi druge pritožbene razloge, če geodetska uprava v registru nepremičnin evidentira spremembo podatkov o stanju na dan po 1. januarju leta, za katerega se odmerja davek, ali podatkov v registru nepremičnin ne spremeni, davčni organ ravna skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, o postopanju organa prve stopnje.

Te določbe se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar se pritožba nanaša na podatke iz evidence trga nepremičnin.

Če zavezanec – invalidna oseba, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička oziroma zavezanec, ki živi v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička, davčnemu organu ni predložil odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o pravici do medicinsko tehničnega pripomočka do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja, lahko pravico do znižanja davka za 30 % za stanovanjsko nepremičnino, ki jo ima v lasti in v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče, uveljavi s pritožbo.


Novi podatki v registru nepremičnin in evidenci trga nepremičnin

Poleg podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja evidentiranje nepremičnin, se v registru nepremičnin za namene tega zakona vodijo tudi naslednji podatki:

1. leto, v katerem so izpolnjeni pogoji za določitev nepremičnine – določi geodetska uprava;

2. podatek o rezidenčnosti stanovanjske nepremičnine – določi geodetska uprava;

3. imetnik osebne služnosti – sporoči zemljiškoknjižno sodišče;

4. pravnomočna inšpekcijska odločba o nelegalni gradnji – sporoči inšpektorat, pristojen za promet, energetiko in prostor;

5. nepremičnina v lasti tujih držav za opravljanje dejavnosti diplomatskih in konzularnih predstavništev – sporoči ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve;

6. nepremičnina v lasti mednarodnih organizacij, ki se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti – sporoči ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve;

7. nepremičnina v lasti institucij EU v Sloveniji, ki se uporabljajo za opravljanje njihove dejavnosti in za katere velja oprostitev plačila davka v skladu z mednarodnimi pogodbami – sporoči ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve;

8. delež zemljišča, ki je določeno kot varovalni gozd, gozdni rezervat ali gozd s posebnim namenom brez ukrepanja – določi geodetska uprava;

9. delež površine zemljišča javnega dobra pod infrastrukturnim objektom – sporoči organ, pristojen za posamezno gospodarsko javno infrastrukturo;

10. delež neplodnega zemljišča s šifro dejanske rabe 5000 in 6000 – sporoči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in okolje;

11. nepremičnine za namene obrambe – sporoči ministrstvo, pristojno za obrambo;

12. nepremičnine v solastnini oziroma skupni lastnini članov agrarne skupnosti ter naziv in davčna številka agrarne skupnosti – sporočijo upravne enote, na podlagi sporočila predsednika agrarne skupnosti;

13. odstotek povečanja ali zmanjšanja davčnih stopenj – sporočijo občine geodetski upravi na del nepremičnine natančno;

14. oseba, ki opravlja dejavnost proizvodnje električne energije, dejavnost izkoriščanja mineralnih surovin, pristaniško dejavnost, letališko dejavnost in dejavnost bencinskih servisov ter delež nepremičnine ali dela nepremičnine, ki se za opravljanje njene dejavnosti uporablja – sporoči oseba, ki opravlja dejavnost, za opravljanje letališke dejavnosti pa ministrstvo, pristojno za to dejavnost;

15. podatek, da je nepremičnina kulturni spomenik, ki ni arheološko najdišče, naselbinski spomenik in zavarovana kulturna krajin in ni stanovanjska, poslovna, industrijska ali energetska nepremičnina ali kmetijska stavba – sporoči ministrstvo, pristojno za kulturo;

16. registrirane verske skupnosti in njihovih sestavni deli – sporoči ministrstvo, pristojno za kulturo.

V evidenci trga nepremičnin se vodi tudi podatek o:

  • neprofitnem najemu na podlagi upravne ali sodne odločbe – sporoči najemodajalec;
  • podatek o prekinitvi pogodbe o finančnem najemu – sporoči lizingodajalec.

 

Sporočanje podatkov davčnemu organu

Geodetska uprava pošlje podatke iz registra nepremičnin ter podatke iz evidence trga nepremičnin po stanju v registru nepremičnin na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, davčnemu organu enkrat letno, in sicer najkasneje do 15. februarja leta, za katero se davek odmerja. Geodetska uprava pošlje podatke davčnemu organu na način, da podatke iz evidence trga nepremičnin poveže z registrom nepremičnin preko identifikatorja nepremičnine, na katero se podatek nanaša.


Kazenske določbe

Če se v register nepremičnin oziroma v evidenco trga nepremičnin ne sporoči popolnih in pravilnih podatkov o lastniku, uporabniku, najemniku in upravljavcu nepremičnine, podatke o legi in obliki, površini, dejanski rabi ter o drugih podatkih o nepremičninah, ki se zagotavljajo z vprašalnikom registra nepremičnin, se za prekršek kaznuje:

  • davčnega zavezanca, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.000 do 10.000 eurov;
  • odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorno osebo državnega organa in odgovorno osebo organa samoupravne lokalne skupnosti, z globo od 1.000 do 4.100 eurov;
  • davčnega zavezanca fizično osebo, z globo od 200 do 1.200 eurov.

Če se ne sporoči podatkov v register nepremičnin oziroma ne določi podatkov v skladu s 17. členom ZDavNepr, se za prekršek kaznuje:

  • odgovorno osebo pravne osebe, odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, odgovorno osebo posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorno osebo državnega organa in odgovorno osebo organa samoupravne lokalne skupnosti, z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje;
  • pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 2.000 do 10.000 eurov;
  • najemodajalca, ki je fizična oseba, z globo od 200 do 1.200 eurov.

Nadzor izvaja geodetski inšpektor v skladu s predpisi s področja geodetske dejavnosti.


Obveščanje lastnikov nepremičnin v letu 2014

Geodetska uprava najkasneje do 1. februarja 2014 vsem lastnikom nepremičnin in vsem drugim davčnim zavezancem v skladu s postopkom, ki je predpisan za poskusni izračun vrednosti nepremičnin po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, pošlje obvestila o podatkih o nepremičninah, posplošeni tržni vrednosti, ki je pripisana nepremičninam na dan priprave obvestila, s pripisanim informativnim podatkom o davčnih stopnjah in o izračunanem davku na nepremičnine.

Za nepremičnine v lasti Republike Slovenije in občin se obvestila pošljejo upravljavcem nepremičnin, ki so evidentirani v registru nepremičnin, če upravljavec nepremičnin ni evidentiran, pa Vladi Republike Slovenije oziroma posamezni občini.

Podatki, ki bodo v registru nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin evidentirani po stanju na dan 1. aprila 2014, bodo uporabljeni za odmero davka za leto 2014.

Geodetska uprava objavi podrobnejša navodila o sporočanju sprememb podatkov iz obvestila na svojih spletnih straneh.


Odmera davka za leto 2014

Davek se za leto 2014 odmeri za nepremičnine, ki so določene ali bi morale biti določene v registru nepremičnin na dan 1. aprila 2014, ob upoštevanju podatkov o nepremičninah na dan 1. aprila 2014 in od davčne osnove, ki je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ugotovljena s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin in pripisana nepremičnini v registru nepremičnin 1. aprila 2014. Davek se za leto 2014 odmeri osebam, ki so na dan 1. aprila 2014 evidentirane v registru nepremičnin in evidenci trga nepremičnin kot zavezanci.

Davčna osnova za stanovanjske nepremičnine za leto 2014 je 80 % posplošene tržne vrednosti nepremičnin in za leto 2015 90 % posplošene tržne vrednosti nepremičnin.

Za leto 2014 se upoštevajo davčne stopnje, določene z zakonom. Za leti 2015 in 2016 se davek odmeri ob upoštevanju stopenj določenih z zakonom in povečanja stopenj, ki ga občine lahko določijo v skladu z zakonom. V letih 2015 in 2016 občine stopenj tudi ne morejo zmanjšati.

Za leto 2014 se davek odmeri z odločbo, ki jo izda davčni organ po uradni dolžnosti najkasneje do 31. maja 2014.

Davčni zavezanec mora v primeru, če ni prejel odločbe, ki se vroča z navadno vročitvijo, do 15. junija 2014, o tem najkasneje do 30. junija 2014 obvestiti davčni organ, s čimer izpodbija domnevo vročitve po zakonu, ki ureja davčni postopek. Davčni organ takemu zavezancu vroči odločbo o odmeri davka z osebno vročitvijo najkasneje do 15. julija 2014.

V letu 2014 davčni zavezanci – fizične osebe plačujejo davek v največ štirih zaporednih obrokih:

  • do 50 evrov v enem obroku
  • od 50 do 200 evrov v dveh obrokih
  • od 200 do 400 evrov v treh obrokih
  • nad 400 evrov v štirih obrokih

Roki za plačilo zapadejo:

  • 1. obrok – 16. avgusta 2014
  • 2. obrok – 15. septembra 2014
  • 3. obrok – 15. oktobra 2014
  • 4. obrok – 15. novembra 2014

V letu 2014 davčni zavezanci – pravne osebe plačujejo davek v največ petih zaporednih obrokih:

  • do 500 evrov v enem obroku
  • od 500 do 2.000 evrov v dveh obrokih
  • od 2.000 do 4.000 evrov v treh obrokih
  • od 4.000 do 6.000 evrov v štirih obrokih
  • nad 6.000 evrov v petih obrokih

Roki za plačilo zapadejo:

  • 1. obrok – 16. avgusta 2014
  • 2. obrok – 15. septembra 2014
  • 3. obrok – 15. oktobra 2014
  • 4. obrok – 15. novembra 2014
  • 5. obrok – 15. decembra 2014

VIR: DURS

Priloge

Comments are only visible to subscribers.

DDV, DDPO, DOHODNINA, INŠŠEKCIJA, PRISPEVKI, SRS, MRS