PRIPOROČAMO»»»  


Išči

Nasveti-Modro poslovanje

Baza nasvetov svetovalcev Mreže modro poslovanje vsebuje konkretne rešitve, ki jih pripravljajo svetovalci za podjetja oz. podjetnike. Spodaj prikazujemo primere rešitev, ki smo jih pripravili za stranke v trenutku nastanka poslovnega dogodka. Nasvet je najprimernejši takrat, ko podjetje sklepa posle. Popravljanje napak je najdražje! Želite postaviti vprašanje svetovalcem MREŽE MODRO POSLOVANJE?   Potem kliknite tukaj in postavite vprašanje.  Postanite naš uporabnik in naročite se na enega izmed naših paketov storitev.


§  Splošni pogoji poslovanja spletnega mesta- kliknite tukaj.

§  Pošlji vprašanje svetovalcem.



SVETOVALEC
: mag. Franc Derganc, Taxin d.o.o.

PRIPOROČAMO:

Modro jutro d.o.o., vodenje poslovnih knjig, ponudba:
Računovodstvo + davčno svetovanje = Modro računovodstvo

 

 

REŠITVE
ponedeljek, 04. januar 2016 | 0 | Št. ogledov 1313 Kategorije: Svetovanje - DAVKI, Davčni postopek TAGS: ZDAVP- 68.a.

Mnenje v zvezi s pravilnostjo uporabe postokovnih določil ZdavP-2 v luči upravne in sodne prakse v Republiki Sloveniji ter primerjalno-pravna analiza

 

KAZALO:

1.     Pravna podlaga določba 5. odstavka 68. člena ..........................................................................

2.     VPRAŠANJE ...................................................................................................................................
 3.     Ali so bile izpolnjene predpostavke za uvedbo t.i. subsidiarnega postopka davčne ocene? ........
4.     Analiza 68. in 69. člena ZDavP-2, ki je veljav za obdobje od 1.1.2007 do 31.12.2008 ..................
5.     Ustavno pravna vprašanja .............................................................................................................
6.     Uporaba cenitve z vidika sodne prakse (Vrhovno sodišče) v R Sloveniji: ......................................
7.     Uporaba METODE CENITVE v konkretnem postopku ...................................................................
8.     Zaključek in mnenje .......................................................................................................................

 

VPRAŠANJE: 

Mnenje v nadaljevanju mora odgovoriti na vpranja, povezana z načinom izvedbe davčnega nadzora, ki je v konkretni zadevi potekal na podlagi določila 5. odstavka 68. člena ZDavP-2 v povezavi z 69. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.  117/06,  10/07, v nadaljevanju ZDavP-2), ki sta se uporabljala v postopku, ki se je zaključil z odločbo XY  v letu 2013 za obdobje od 2007-2008 (teoretično določen datum). 

Stranka želi pridobiti odgovore na vprašanja, ki so postavljena v 3. točki tega mnenja. To mnenje je namenjeno izkljno na namene naročnika v zvezi z utemeljitvijo problematike postopkov po 5. odstavku 68. člena in ga ni dovoljeno distribuirati izven namena, ki je naveden v prejšnjem odstavku. 

V tem mnenju bomo preučili umestitev petega odstavka 68. in 69. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št.  117/06,  10/07, v nadaljevanju ZDavP-2) v luči teorije in prakse s ciljem ugotoviti ustreznost postopkov z vidika varovanja procesnih pravic strank, v kolikor se izvede postopek po 5. odstavku 68. člena ZDavP-2 za obdobje od 1.1.2007 do 31.12.2008 na način, kot je obrazloženo v odločbi, ki je priloga tega mnenja.  

Preučiti je potrebno ali izvajanja pooblastil po 5. odstavku 68. in 69. členu ZdavP-2 omogoča varovanje človekovih pravic in posledično zagotavlja zakonitost odmere javnih dajatev v R Sloveniji, v kolikor se izvaja zakonodaja na naslednji način:

 

1.    FURS (oddelek za preiskave) opravi preiskavo in pridobi vse podatke od bank 2 ter opravi primerjavo med napovedmi zavezanca za dohodnino in transakcijami po TRR-jih. FURS ne ugotavlja vira morebitnih neskladij, saj enostavno za to tudi nima konkretnih podatkov iz razlogov, ker konkretne podatke poseduje zgolj stranka, ki pa s postopkom sploh ni seznanjena (preiskavo izvaja ODDELEK ZA PREISKAVO FURS GU). FURS uporabi možnost pridobivanja podatkov po določilih ZDavP-2, ki nesorazmerno in s tem pretirano omogočajo davčnemu organu pridobivanje podatkov tudi s strani organizacij, ki so zavezane t.i. bančni tajnosti.

2.    FURS (preiskava), v kolikor na podlagi internih navodil oceni4, da gre lahko za uporabo 5. odstavka 69. člena ZdavP-2, pozove stranko, da predloži popis premoženja po 69. členu ZdavP-2 na dan oddaje poziva ter navede, da mora stranka navesti tudi način in datum pridobitve premoženja. Organ na podlagi poziva ne pridobi podatkov, ki bi jih lahko uporabil pri cenitvi, saj datumi popisanega premoženja niso skladni z začetkom in koncem obdobja pregleda5, kar pa je ključen podatek za zakonito odmero3.    V kolikor gre za primer, ko po internih navodilih organ (oddelek za preiskavo) presodi, da gre zpostopek po 5. odstavku 68. člena ZdavP-2, potem zadevo prevzame oddelek za ipiciranje, ks sklepom (po 5. odstavku 132. člena ZDAVp-2) prvič obvesti stranko, da je v postopku t.i. davčnega nadzora6. Inšpektor je dolžan stranko obvestiti o ugotovitvah iz preiskave7.

4.    Kot je opisano zgoraj, je zoper stranko uveden postopek po 5. odstavku 68. člena (odmera davka po postopku cenitve), brez da bi imela možnosti vplivati na začetek postopka oz. brez da bi imela možnost predhodno pojasniti vsa morebitna odstopanja v izračunih oddelka za preiskavo. Problematika pa je še večja, saj po internih navodilih DURS, organ sploh ne more ugotavljati dejanskega stanja po klasičnem postopku (tudi če kasneje ugotovi, da ima vse relevantne podatke), temv naj bi bila ugotovitev preiskave in s tem tudi obvezna uporaba 5. odstavka 68. člena za inšpektorja obveza.

5.    FURS in inšpekcijskem nadzoru (tudi fizičnih oseb) praviloma ne upošteva ne-listinskih dokazov, kot primeroma navedb prič, ki izpričajo primeroma prejem posojila stranki8, hkrati pa zahteva PISNE dokaze za transakcije, za katere ni predpisane hrambe listin oz. ni predpisanega vodenja poslovnih knjig.

6.    FURS uporabi metodo cenitve po 5. odstavku 68. člena ZDavP-2 (neto prirast premoženja

četudi bi bila morebiti druga metoda primernejša)9, pri čemer praviloma ne ugotavlja VIRA dohodkov v smislu Zakona o dohodnini, kar ima za posledico morebitno (v vini primerov, saj je metoda neto premoženja dejansko najbolj razširjena metoda, ker organ praviloma uporabi podatke iz poziva po 69. členu ZdavP-2) napno uporabo metode, saj je pravilnost uporabe metoda povezana predvsem z viri dohodnine in konkretnimi okoliščinami10.

7.    FURS odloči o odmeri »davek po petem odstavku 68. členu ZdaVP-2« (izrek v odločbi), pri čemer stranka ne more podati pritožbenih razlogov, saj materialni predpis ne ureja »davka po 68. členu ZdaVP-2«.

 

Mnenje poda odgovor na naslednja vprašanja:

1.    Ali je dopustno, da se brez izvedenega ugotovitvenega postopka, ki ga določa 69. člen ZdavP2, sploh uvede t.i. subsidiarni postopek ugotavljanja davčne osnove? Ali bi moral organ v postopku najprej ugotoviti potencialni vir, potencialno osnovo, zahtevati od osebe, da poda pojasnila, ponuditi stranki možnost samoprijave itd.?

2.    Ali je 5. odst. 68. člen t.i. materialni ali pa morebitno procesni predpis? 

3.    Če je 5. odst. 68. člena t.i. materialni predpis, potem je potrebno ugotovit, da gre za uvedbo nove javne dajatve ali pa da gre celo za sankcijo. Nadalje je potrebno ugotoviti, ali je sploh dopustno uvajati nove dajatve ali pa sankcije na način, kot to izhaja iz prakse. 

4.    Če je 5. odst. 68. člena procesni predpis, je potrebno preučiti (ob upoštevanju, da je ugotovitveni postopek pokazal razloge za cenitev) ali je pravilno, da:

§      Se cenitev opravi praviloma po METODI, ki je na nek nin »vgrajena« v 5. odstavek 68. člena ZdavP-2 (preko 69. člena ZdavP-2), saj tovrstna uporaba lahko resno zniža možnost za ugotavljanje materialne resnice zakonito.

§      Če gre za procesni predpis in če upoštevamo, da bi organ lahko uporabil tudi drugo metodo, je potrebno preučiti katera metoda je najustreznejša za konkretni primer.

§     Če je metoda prirasta neto premoženja ustrezna, je potrebno preučitPRAVILNOST uporabe metode (metodika dela).


Opombe:

 

2 Problematika pridobivanja podatkov je opisana spodaj.

3 Postavljajo se tudi vprašanja, povezana z določili Konvencije o varstvu posameznika glede na avtomatsko zbiranje posameznikov (Ur .l. Rs. 11/94, MP št. 3/94).

4 Davčni organ razlaga pravno pravilo 5. odstavek 68. člena ZdavP 2 na način, da ni potreben ugotovitveni postopek pri katerem ima stranka pravico do sodelovanja. Več o tem v nadaljevanju.

5 Pregled opravi oseba iz oddelka za inšpiciranje in ne oseba oddelka za preiskave.

6 Po mnenju uradnikov oddelka za inšpiciranje, inšpektor v tem primeru tudi nima diskrecije in celo (domnevno) mora izvesti postopek po 5. odstavku 69. člena, čeprav bi lahko dejansko stanje ugotovil po klasičnem ugotovitvenem postopku. Več o tem v magistrskem delu CENITEV DAVČNE OSNOVE NEPOJASNJENIH DOHODKOV FIZIČNE OSEBE, mag. Matija Mavčec, 2012 strn 84.

7 Dokazi, ki jih organ stranki ne predloži, ne morejo biti uporabljeni v postopku inšpekcije, kot dokazi. Tako tudi že navedeno mag. delo, Maučec, 2011, str. 86.

8 V konkretnem primeru organ ni upošteval vira premoženja(posojilo od fizične osebe) iz razloga, ker stranka ni mogla predložiti dokazov od kje je posojilodajalec pridobil premoženje.

9 V internih navodilih DURS (povzeto po gradivu IFIC ) je zapisano, da postopek po 5. odstavku 69. člena ni ocena posameznega vira dohodnine, temveč, da gre za »poseben odmerni postopek«.

10 V že omenjenih internih navodilih DURS je zavedeno, da bi moral organ sicer primarno ocenjevati osnove za posamezne vire dohodnine, v kolikor pa ni mogoče oceniti vira, da pa mora uporabiti »poseben odmerni postopek« po 5. odstavku 68. členaZdavP-2.

Prispevek je del spletne naročnine, do katere lahko dostopajo samo naši člani.

Več o tem lahko preberete tukaj

Priloge

Comments are only visible to subscribers.

DDV, DDPO, DOHODNINA, INŠŠEKCIJA, PRISPEVKI, SRS, MRS